31. 03. 08

Šmohor in Malič - 31. 3. 2008



Tokrat gremo na Šmohor pri Laškem malo drugače: najprej k Hochkrautu v naselju Tremerje na kavico, potem pa z avtomobili še malo nazaj skozi vas do nekdanjega podhoda ceste pod železnico, kjer je prostora ravno za naša dva avtomobila. Kažipot in markacije velijo v hrib, obljubljajo dve uri hoje. Lepo so speljali pot, sploh ni naporna. Levo od nas se proti nebu vzpenja strmi Malič, mi pa lepo zlagoma po dolini navzgor med hojo ocenjujemo vikende in občudujemo pomladno cvetje. Više je nekaj snega, ampak tega smo že navajeni, pri planinskem domu na Šmohorju pa nas sonce že prijetno greje. Po obveznem čaju in malici pade ugotovitev, da je hoje še premalo. Tako se odpravimo še do vrha Maliča (936 metrov), do koder je približno 40 minut hoje. Po cesti je še kar veliko snega, markirana pot po grebenčkih pa je skoraj povsod kopna. Malo pred vrhom se nam odpre krasen pogled proti Laškemu in verjamemo, da imajo padalci tu lepo odskočno mesto. Po strmi stezi proti jugu ne upamo, zato se vrnemo na Šmohor in čaka nas še samo uro in pol hoda do Laškega po krasnih poteh in v bleščečem soncu. Tu je treba vsaj pokusiti njihovo pivo, čeprav žeja še ni velika. Hvaležni smo lahko Vinku in Franciju, ki sta se sama vrnila v Tremerje po avtomobila, in tako ženskemu delu odprave omogočila vračanje v dolino po drugi poti.


29. 03. 08

Dan pohodništva v sevniški občini - 29. 3. 2008



Dan pohodništva v sevniški občini je postal že tradicija. Planinsko društvo Lisca Sevnica, šole v občini, gozdarji (Zavod za gozdove), skavti, turistični delavci (Turistična zveza, Zavod KŠTM in Društvo Preska), lovci in ribiči so tudi letos strnili svoje sile in organizirali poldnevne pohode. Namen je spoznavanje občine, druženje, ugotavljanje pomena gozda... Z dvema kolegicama in razredničarkami sem popeljala štiri oddelke drugo- in tretješolcev od Podboršta pri Šentjanžu do Krmelja. Prvi del poti je bil lepo po ravnem in malo v hrib, na področju nekdanjega dnevnega kopa premoga Tagbau pa je bilo več močvirnega sveta in so bile poti bolj blatne. Prijetno so nas presenetila jezerca sredi gozda, organizatorji pa so nam pripravili tudi tri predstavitvene točke. Po zasluženi malici smo po ozki stezi prečili strmino nad rečico Hinjo in se po skoraj navpični poti spustili v dolino. Po zahtevnih poteh so se pohodniki izkazali kot pravi planinci, ki znajo paziti nase in druge. Še sprehod po Krmelju in avtobusni prevoz v Sevnico. Učenci in učenke so bili utrujeni, ampak zadovoljni. Takih pohodov si še želijo in gotovo jih bodo deležni, saj jih je veliko že včlanjenih v Planinsko društvo Lisca Sevnica, nekateri pa se še bodo.
Voditi tako skupino je odgovorna stvar, na koncu pa si srečen, da se je vse dobro končalo. Krasen sončen dan, predvsem pa žive oči in zvedava vprašanja mladih osnovnošolcev ti v trenutku povrnejo ves trud. "Še bomo šli skupaj na pohod," smo si rekli ob slovesu.

27. 03. 08

Lisca - 52 centimetrov snega - 27. 3. 2008



Toliko snega na Lisci? Tega pa ni mogoče kar tako verjeti, je treba preveriti. Ponedeljkova skupina je ta teden zaradi praznika "uradovala" izjemoma v četrtek. Z avtomobili preko Krakovega do kapelice pod Cirjem, potem pa proti Svetemu Joštu. Malo smo čofotali po blatu, malo smo se mu izogibali, više v strmini pa previdno postavljali gojzerje v sneg, ki ga je bilo vse več. Na vrhu Lisce nam je bilo kar malo žal, da nismo imeli smuči. Snega je res veliko, podatek drži, pa še lepo steptan je. Za konec tedna bo mogoče delala tudi vlečnica in bomo imeli smučarski center res blizu. Točkov dom je vedno varno zatočišče in mi smo ga tudi danes pošteno izrabili. Navzdol pa smo krenili po manj strmi "sončni cesti", kjer se sneg že polagoma topi. In ne boste verjeli: kljub slabi vremenski napovedi smo imeli kar nekaj sonca, vmes kakšno kapljico, predvsem pa veliko zadovoljstva.

25. 03. 08

Zimska pravljica - 25. 3. 2008



Jutro ob odhodu na izlet v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Sevnice ni obetalo kaj dosti. A nekje pri Ivančni Gorici se je začelo: vse več snega, drevje odeto v drobne kristale, prvi sončni žarki med divje lepimi oblaki, nežna modrina neba ob megli... Tudi v okolici Ljubljane in v Uncu je bilo podobno. Lokalni vodič nam je razložil, da obisk Rakoveka Škocjana zaradi snega ni mogoč, namesto tega nas je popeljal v Planino in po kačjih ridah stare ceste proti Postojni. Spet vse odeto v sneg. Cerknica z jezerom in Slivnico v ozadju nam je nudila nešteto lepih zimskih prizorov v prijetno toplem soncu. Živa maketa Cerkniškega jezera in multivizija pri Kebetovih sta nam odstrli marsikatero skrivnost tega področja. Kot da nam snega ni dovolj, smo se podali še na Bloke preverit, če ga je tam res en meter na visoko. Res je tako! Po okusni malici smo obiskali še Loško dolino in se ustavili pri gradu Snežnik ter prisluhnili slikoviti razlagi v Lovskem in polharskem muzeju. Zanimalo nas je še, kako izgleda slovenska Sibirija - Babno Polje. Takoj smo ugotovili, da je tu res veliko hladneje kot drugod in med snežno nevihto pobegnili na toplo. Zimska pravljica v marcu? Če je pa decembra ni bilo!

17. 03. 08

Po Škratovi dolini na Kum - 17. 3. 2008



Vremenska napoved obljublja popoldne dež, torej ne sme ponedeljkova skupina predaleč. Samo do Radeč, potem pa pri nekdanji tovarni Kora desno v hrib. Kje vse živijo ljudje in kam vse vodijo ceste! Nas mimo cerkvice svete Katarine na samem v gozdu nad Zidanim Mostom, še malo naprej, ko pustimo za sabo še dve kmetiji, je čas, da vzamemo pot pod noge. Do tu nam je pomagal vzdržljivi kombi in vsega navajeni vodnik in voznik Vinko. Spustimo se v Škratovo dolino in začnemo uživati: toliko velikih zvončkov ali kronic še nismo videli na kupu. Ne samo, da jih je polna dolina, še do sredi hriba jih je videti. Pri prvih hišah v vasi Čimerno nas pogreje sonce, spodaj pa je morje megle. Prijazna domačinka nas "razkuži" z zdravilnim žganjem, ki ga pripravlja po lastnem receptu. Je zaleglo: nobenih težav nismo imeli do vrha Kuma. Nanj smo se vzpenjali skozi vas Ključevica, v gozdu nad njo pa smo se že lahko tudi kepali. Imeli smo dve možnosti: sveži sneg od pretekle noči ali pa malo starejšega. Gaziti ga sicer ni bilo treba, posebej iskati pa tudi ne. Veter nas je kmalu pregnal z vrha, ob povratku v dolino pa smo videli, da smo imeli zjutraj še srečo: zaradi megle nismo videli vseh strmin pod cesto.

16. 03. 08

Okoli Zagrada - 16. 3. 2008



Nedeljski planinski izlet in vprašanje dežja. Ni dileme: prve kaplje padejo, ko smo že varno spravljeni pod strehe jeklenih konjičkov. Tudi danes gremo preko Save: na Radno, potem pa proti Telčam, mimo njih in pred Slančjim vrhom zavijemo na Bojnik h gostoljubnim Kraljevim. To je še vse z avtomobili, potem pa nas Radičeva, ki je bila tu blizu rojena, okrepi z okusnim burekom in nas popelje po svojih poteh do Zagrada. Malo nas skrbi, ker hodimo navzdol, vse to bo treba pri povratku nadomestiti. V vasi, ki je bila prvič omenjena že leta 1074, nas prijetno preseneti zagnanost domačinov pri urejanju etnološkega parka Zagraški log. Avtohtone rastline in kamenine, poleg tega pa še stara hiša, urejeni prostori za piknike... Trava že zeleni, vmes pa morje podlesnih veternic. Dolino na severu varujejo gorice Zagraška gora in treba je bilo preizkusiti vinski pridelek preteklega leta. Gorjanci se malo skrivajo v megli, zato pa se nam odkrivajo hribi in griči do Škocjana, cerkve in cerkvice so nam za orientacijo, vzpon pri povratku tako laže mini. Z veseljem ugotavljamo, da je ob poti še veliko starih lesenih zidanic, nekaj pa jih bo treba še popraviti in urediti. Slikovita Dolenjska, na svidenje še kdaj!

15. 03. 08

Cvetje v Celju - 15. 3. 2008



Še jutri imate čas, da obiščete Celjski sejem in si napasete oči. Najprej je tu sejem Flora s področja vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture. Ampak, pozor! Če ne boste držali rok dovolj pri sebi, bodo kmalu polne vrečk s čebulicami, sadikami, lončki. Sicer pa, zakaj pa ne, če nam bo to vse v veselje in je še kaj prostora na policah, balkonih, terasah in vrtovih. Nadstropje više je sejem Poroka. Mlajši obiskovalec pred mano je v strahu pogledoval okrog, kam ga je pripeljala spremljevalka. Prstanov, poročnih oblek, ponudb fotografov in gostinskih lokalov kolikor hočeš. Privlačni pa so bili tudi namizni cvetlični aranžmaji. Če vam še ni dovolj sladkosti, je tu prodajna razstava čebelarjev. No, če letos ne bo časa, velja vabilo za leto osorej.

10. 03. 08

Dan mučenikov na Lisci - 10. 3. 2008



Ob praznikih se spodobi ostati blizu doma, zato se danes spet posvetimo domači Lisci. Iz Sevnice do Krakovega po cesti ob Sevnični z avtomobili, potem pa bi se že spodobilo iti peš. Ampak asfalt nam ne diši preveč, zato se zapeljemo do kapelice pod Cirjem. Zdaj pa navkreber: ignoriramo vse markirane poti in izberemo čisto svojo skozi gozd, mimo vikendov, potem pa spet v gozd in pridružimo se markacijam proti Joštu. Prijetno nas preseneti sorazmerno suha pot, ampak tik pod cerkvijo nam blato dokazuje, da je bil tu še pred kratkim sneg. Proti vrhu Lisce so še zaplate snega, tako imamo možnost očistiti gojzarje. Piha pa piha, zato jo popihamo v Tončkov dom na toplo in na okrepčilo. V dolino nas prežene sporočilo, da se bo vreme poslabšalo. Oblaki res grozijo, zato pohitimo po "sončni poti" nazaj k avtomobilom. Kljub vsemu pa ne pozabimo občudovati razgleda in rožnatih poljan teloha, ki počasi odcvita. Prehiteli smo dež, dostojno proslavili praznik: bogat dan!

8. 03. 08

Sneženi Paški Kozjak - 8. 3. 2008



Kako proslaviti praznik? Najbolje v naravi! Sicer pa je tako druga sobota v mesecu in čas za pohod Planinskega društva Lisca Sevnica. Zjutraj dež in megla. Iti ali ne iti, to je tu vprašanje. Ne, to sploh ni vprašanje, gremo! Med potjo dež, v Velenju dež, vmes pa še snežinke. Kavica nas dokončno predrami in pogumno se zagrizemo k razvalinam gradu Šalek, potem pa lepo po grebenu, pa malo po cestah, gozdnih poteh, stezah. Skoraj naravnost, malo navzdol, pa spet strmo navkreber; pod nogami pa pesek, blato in sneg, vse več lepega svežega snega, iz oblakov pa še pošiljka novega. Nehote globoko zadihaš, ko se zaveš te svežine. Ja, pa tudi sicer je treba malo loviti sapo. Po treh urah in pol, ko smo nekateri bili prepričani, da smo že skoraj v Dobrni, se pred nami pojavi planinski dom. No, mnogim ni bilo dovolj hoje in so šli še malo naprej, ostali pa na toplo okrepčat se s čajem in slastno enolončnico. Ker je poleg čaja po grlu stekla še kakšna druga pijača, smo ob odhodu kar nekam bolje videli in v dolini ugledali celo Šoštanj. Okrog nas pa temno zelene smreke, pokrite s snežinkami, bele poljane, do koder seže oko. Saj ni preveč pregrešno, če se kepajo tudi malo bolj izkušeni otroci, kaj?

3. 03. 08

Veliko Kozje in Lovrenc - 3. 3. 2008



Deset navdušencev in navdušenk ter eno sveže, skoraj pomladno jutro. Smer Breg in potem do Krajnca na Okroglicah. Zdaj pa pot pod noge. Pozdravlja nas pomladno cvetje, ptički so začeli svoj spev, mi pa rinemo v hrib, da kaplja od čela. Lovrenc zaenkrat pustimo na desni, naš prvi cilj je Veliko Kozje (986 m). Že dolgo nisem bila tam in kar pozabila sem, kako strma je pot, pa tudi lepa. Že niže nas je razveselila resa, zdaj pa hodimo po pravih vrtovih. Na skali pod vrhom krasen razgled na Kum, proti Laškemu in Celju, na vasi severno od Lisce. Pri povratku je treba paziti na korak, čeprav pogosto kar bredemo po suhem listju, vendar nikoli ne veš, kaj je spodaj. Lovrenc je lep tudi brez encijana, ampak konec aprila spet pridemo. Vse porabljene kalorije smo vneto spet pridobili na kmečkem turizmu Močivnik, Franci - tebi pa še veliko lepih in varnih korakov v hribih in drugod, z nami ali brez nas!