31. 01. 13

Sveti Rok, Lamperče - 30. 1. 2013

Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot je imel zaradi vremena kar dolge zimske počitnice, zato je današnje srečanje ob osmih še posebno prisrčno. Z avtomobili se zapeljemo na Hraste nad Sevnico in se v lepem sončnem vremenu začnemo vzpenjati proti Svetemu Roku. 
Pa so kmalu ovire na cesti, bolje rečeno ob cesti, kjer imata dom Ivanka in Dušan. Topel vinski čaj, dišeča kavica in hrustljavi zavitek. Kdo bi se mogel upreti? S polnimi želodci pot nadaljujemo bolj počasi, razloge za krajše postanke pa nam dajejo vse lepši razgledi. 
Od cerkve občudujemo panoramo od Skalice, preko Sljemena, Gorjancev, do Kuma ... 
Pri Kozinčevih svojo pozornost posvetimo škotskemu govedu, ki uživa v zimskih temperaturah, kaj bo pa v poletni vročini? Spet se začnemo vzpenjati po gozdu, večina po blatnem kolovozu, manjšina po stezi ter čez drn in strn. 
Na grebenu Ravne Njive nas presenetita dva grička, ki bi lahko skrivala gomile. Ker smo na najvišji točki današnjega pohoda, je potrebna dezinfekcija z Ivanovim brinovcem, potem pa je laže hoditi proti cerkvi na Lamperčah. 

Na kmetiji imajo lepo čredo koz, mene vedno presenetijo race tu na vrhu hriba, zapoje pa nam tudi petelin. Pozdravimo se z gospodinjo, potem pa spustimo v gozd, kjer nam prehod ovirajo podrta drevesa. Prijetno je hoditi po suhem snegu na travniku med Šetenjem in Žabjakom, zanimanje pa nam vzbudita predvsem dva hribčka, ki naj bi skrivala pod sabo cerkev, kapelico, zlato ... 
Tako pravijo. Celo kopali so že tu. Mi pa predvsem voščimo Judith, Nevenki in Vinku za rojstni dan ter se posladkamo in zalijemo sladke dobrote. Povratek po Drožanjski cesti in skozi sadovnjak je prilika, da izmenjamo informacije o lastnikih hiš, parcel, skratka, da malo bolj spoznamo svet skoraj pred domačim pragom.
Video:

29. 01. 13

Primož - 28. 1. 2013

Dnevi so sicer za spoznanje daljši, vendar Ponedeljkova skupina danes starta šele ob osmih. 
Na Radni se zberemo že ob belem dnevu in se odpravimo po cesti proti Konjskemu. Ravno prav hladno je, da prija ogrevanje s hojo. Čudimo se številu motoriziranih uporabnikov te ceste in se pridno umikamo na rob ceste: najpogosteje nam uspe špalir - nekaj ljudi na levi, drugi na desni strani. 
Od Konjskega naprej lahko občudujemo pravo galerijo ledenih sveč, na žalost pa tudi veliko podrtega drevja. Na Lazah in naprej proti Primožu je snega ob cesti več kot v dolini, v njem pa tudi veliko sledi divjadi. 
Na Primožu nam je dovolj ceste in pogumno zakoračimo v sneg. Če smo na poti izgubili kakšno kalorijo, jih krepko število pridobimo pri Elčki in Vinku z izbrano hrano in pijačo.
Po dobrih željah za rojstni dan, izdatni zakuski in poglobljeni debati se vračamo spet v dolino. Narava tokrat poskrbi za posebno romantično vzdušje: večino časa rahlo naletava sneg.

21. 01. 13

Lisca - 21. 1. 2013

Ko se s kombijem odpelje Ponedeljkova skupina iz Sevnice proti Lisci, vztrajno dežuje in megle se vlačijo okrog. S Sel se po cesti napotimo peš. Na cesti namesto snega tečejo majhni potočki od dežja, ob njej je sicer sneg, vendar ga ni nič več kot v dolini. Odjuga dela svoje. Precej razvlečena skupina napreduje do Jurkove koče, kjer že diši po čaju in kuhanem vinu, v peči pa prijetno prasketa ogenj. Komur to ni dovolj, se lahko pogreje ob odlični gobji juhi Anice G. s slastnim domačim kruhom, posladka s flancati Anice K., ob vinu iz kleti Kralj in Šeško pa prigrizne še Herminino salamo. Prija tudi klepet ob kavi, mimogrede pa poravnamo še članarino za leto 2013. 
Deževati kar ne neha, zato se po fotografiranju odločimo, da se v dolino vrnemo kar s kombijem. Ta pa se začne nekaj puntati in si moramo pomagati še z osebnimi vozili. Kljub megli in dežju smo si znali napraviti prijeten dan.

15. 01. 13

Bojnik - 14. 1. 2013

Danes Ponedeljkova skupina krene na pot pol ure kasneje, zaradi sneženja pa kombi uspe zaviti na parkirišče, ko že zdavnaj odzvoni sedem. Kompletni smo: kombi je poln, dodatno je na poti še osebni avto. Počasi napredujemo po zasneženi cesti do Tržišča, kjer se oborožimo z vsem potrebnim za pohod v snegu in zadihamo po bližnjici v hrib. Na parkirišču pred Malusovo gostilno je večina že čisto brez sape, po cesti pa gre laže, čeprav na sprijetem snegu malo podrsava. 
Drevje in grmovje se šibi pod mokrim snegom, snežinke plešejo svoj ples, mi pa poplesujemo na rob ceste, ker je na njej neverjetno veliko vozil v obe smeri. Malkovec, še rahel vzpon, potem pa po ravnem in navzdol proti Bojniku. Moški del skupine je pohitel in v zidanici Slavice in Toneta je prijetno toplo. Po dezinfekciji nam zadiši malica, zalivamo jo s kar tremi vrstami vina, potem je tu še kuhano vino in čaj, pa po naših sendvičih še narezki, redkvica, ocvirki, slano pecivo ... Le od kod se vse to jemlje? Neverjetno se razvname debata o trenutnih političnih razmerah, gospodar nam iz previdnosti kar pobere vilice. Pa se kmalu lotimo bolj prijetnih tem: Tonetu nazdravimo za god, Vinku Š. za bližnji rojstni dan, potem pa je že skrajni čas, da zunaj ohladimo naše glave.
Še vedno sneži in vračamo se preko Vodal. 

Po poti nas ves čas spremlja zimska idila, v Tržišču pa si ženske najdemo zavetje v gostišču. Moških ni od nikoder! Imeli so pač malo širšo pot od naše in kakšno uro in pol zamude. V mraku od doma, v mraku domov. Ta dan je bil nekaj čisto posebnega.

8. 01. 13

Slivnica - 7. 1. 2013

Lahko bi včerajšnji pohod šteli kot nadomestilo za današnjega, vendar, zakaj pa smo Ponedeljkova skupina, pa kombi je na voljo, vremenska napoved za zahodne kraje je ugodna ... Kar na pot! Rahli megli na Dolenjskem sledi bolj gosta okrog Ljubljane, ko pa pri Uncu zavijemo z avtoceste, nas pozdravi sonce. V Cerknici parkiramo na običajnem parkirnem prostoru blizu tovarne Brest, se posladkamo s kavo, potem pa krenemo navkreber med borovce. Splača se globoko dihati, jutranji zrak je osvežujoč, pot na Slivnico pa lepo shojena. 


Ko stopimo iz strnjenega gozda, nam zastane korak: za nami se odpira pogled na veličastno sliko: Javorniki, Nanos, Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe ... Pod njimi pa morje megle v dolinah. 
Potem pa se oziramo še na jug, kjer se v nenavadni oblikah razkriva Cerkniško jezero, ob njem slikovita polja, vasi in mesto Cerknica. 
Pogosti brinovi grmi so okrašeni z jagodami, vsako drevo je nekaj posebnega, še posebno osamelci in tik pod koči skrivenčene bukve. 
Pri vhodu v kočo najdemo zavetje za počitek in malico, mene pa vleče na rob hriba, kjer je najlepši pogled na jezero, potem pa še na vrh, na 1114 metrov nadmorske višine. Z vzhoda se nabirajo oblaki in vrniti se bo treba. 
Jezero se čudno blešči, gore so zajele megle ter oblaki, mi pa se varno vrnemo v dolino in to proslavimo s Tonetovim vinom. 
Na povratku pri Ivančni Gorici zavijemo z avtoceste in spoznavamo manj znane kraje do Mirne. Po zraku se igrajo snežinke, ko se po postanku v Tržišču za še eno okrepčilo, vračamo v Sevnico.
Video:

6. 01. 13

Bohor - 6. 1. 2013

Prvo nedeljo po novoletnem praznovanju Planinsko društvo Senovo vabi na srečanje posavskih planincev in planink na Bohor. Ker je to sorazmerno blizu, se naša skupina odpravi na pot šele ob pol osmih. V čast svetim trem kraljem imamo s sabo enega Kralja in eno Kraljico. Na Jablance pridemo ob udarcu na gong - točno ob osmih, ko naj bi se zbrali za skupni odhod. 
Ob cesti je že veliko vozil, vendar naš Vinko spretno najde prostor in že smo v vrvežu pozdravljanja in čestitk za novo leto. Domačini še malo razmišljajo o trasi, mi pa kar takoj krenemo na pot in v rebri naletimo na pravo trim stezo: zaradi podrtih dreves se je treba sklanjati, plezati preko debel, napraviti kakšen obhod ... 
Srečno  pridemo na travnik in skoraj pozabimo občudovati cvetove telohov ob poti. Hitimo mimo kmetije, se povzpnemo spet v gozd, kjer je neverjetno veliko jelk, čudimo se pa tudi mnogim cestam, ki so vrezane v nasprotni breg in jih sicer zaradi listja na drevju ni videti. Veliko ljudi se že vrača z Bohorja, naša skupina pa se daljša in s čela kaplja in curlja.
V topli koči se preoblečemo, okrepimo s čajem, malico in še čim, potem pa posvetimo druženju z znanci iz Posavja in od drugod. Pri povratku namesto steze s podrtim drevjem raje izberemo asfaltirano cesto. Tudi tu vidimo veliko podrtih dreves, oko pa se spočije ob pogledu na bahave bršljane in številne jelenove jezike.
Kavico si privoščimo v gostilni Senica na Senovem, da ne pozabimo na njihovo nevesto iz Sevnice. Skozi Log pa tudi ne moremo brez postanka pri Anici in Franciju, da jima malo pomagamo pospravljati tekoče zadeve.