Mariborsko Pohorje - 19. 8. 2026

Skupina Posebna prijateljska potepanja gre spet zgodaj na pot: enajst nas stopi na vlak ob 5.24 na Železniški postaji Sevnica (nekaj minut zamude ima), trije so že na vlaku, Marjetka se nam s čokoladicami za dobrodošlico pridruži v Mariboru. 

Čeprav imamo tudi ob prihodu zamudo, morali bi prispeti ob 7.29, pridemo pravočasno na Avtobusno postajo Maribor, da ujamemo avtobus številka 6 v smeri Vzpenjače ob 7.50.

Marjetka nam uredi cenejše vozovnice za Krožno kabinsko žičnico (Mariborski vzpenjačo) in takoj gremo zapravit prihranjeno na teraso dveh privlačnih hišic. Dovolj časa imamo za uživanje ob kavi in klepetu, na gondole nas odpeljejo ob devetih.

Na vrhu takoj občutimo malo nižjo temperaturo in prijetno svež zrak po dežju v preteklih urah. Maja, našega najmlajšega udeleženca, zadolžimo za iskanje markacij in zanesljivo nas vodi mimo Bolfenka, nekdanjega Železničarske doma, vse do Mariborske koče. Pot je prijetna, v senci grmovja in mogočnih dreves bukev in smrek. Z zanimanjem ogledujemo svet okrog nas, zavohamo celo gobe, najdemo jih pa ne. 

Uradno naj bi pot trajala 45 minut, če smo hodili kaj dlje, smo pač dlje uživali.

Tri udeleženke ostanejo pri Mariborski koči, ostali se spustimo do Framskega slapa (Skalca). 15 minut piše pri Koči, pa je celo uradno v virih vsaj 30 dol in 40 minut nazaj. Izmenjujejo se odseki široke sprehajalne poti z bolj strmimi po koreninah in kamnih, del pa je poplavljen z nizko vodo. Po prečkanju ceste se kmalu začne res zahtevnejši del z lesenimi stopnicami, ograjami, celo z jeklenico, kjer je treba paziti na vsak korak. Slap prši v številnih curkih in na njih se kažeta kar dve mavrici. Pot in prostor nad slapom lepo vzdržujejo: postavljene so informativne table, veliko je tudi klopi za počitek in uživanje .

Po povratku h Koči se okrepčamo z jedačo (gobova juha z ajdovimi žganci ali pasulj) in pijačo, potem pa se napotimo nazaj. Pri Marijinem znamenju si privoščimo kratek počitek, zapojemo nekaj pesmi, potem med hojo pa tudi.

Vzpenjača med enajsto in osemnajsto uro obratuje neprekinjeno in po občudovanju razgleda se odpeljemo v dolino. Kot naročeno imamo skoraj takoj avtobus, ki najpogosteje vozi  vsakih dvajset minut, vlak ob 15.23 je že tudi postavljen, ob pol šestih smo z enominutno zamudo že v Sevnici.

Prijetno osvežujoč dan v dobrem razpoloženju.

Vtisi Jakoba Felbarja.

Nekaj podatkov najdete pod videom.

Video:

MARIBORSKO POHORJE

Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Oplotnice. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod.  Mariborsko Pohorje je najvzhodnejši del tega hribovja z odličnimi tereni za smučanje, kolesarjenje in planinarjenje. Žal je snega pozimi vse manj, zato ne morejo več organizirati znanega smučarskega tekmovanja Zlata Lisica. Sicer pa se ljudje iz Maribora lahko pripeljejo na smučišče kar z lokalnim avtobusom.

KROŽNA KABINSKA ŽIČNICA

64 udobnih kabin lahko na uro prepelje 1960 potnikov in potnic, vožnja s 328 na 1024 metrov nadmorske višine traja deset minut (hitrost 4,5 do 6 metrov na sekundo). Februarja leta 1951 je bila otvoritev prve sedežne žičnice iz domačih materialov v Jugoslaviji, novembra 1957 jo je nadomestila kabinska žičnica kot prva taka v Sloveniji in Jugoslaviji. Sledilo je več prenov, pomembna leta 2009, leta 2023 so uredili vmesno postajo. Dolga je 2.505 metrov in je dobrodošla za prevoz smučarjev, kolesarjev in pohodnikov.

BOLFENK

To ime nosi letovišče s hoteli in apartmaji, prvotno pa so tako imenovali cerkev, zgrajeno leta 1501 v nemškem poznogotskem slogu na mestu majhne kapele iz 13. stoletja. Zgraditi jo je dal Wolfgang Herzenkraft Limbuški in je slovela kot romarska cerkev. Zaradi reform cesarja Jožefa II. so jo leta 1785 opustili. Skoraj sto let kasneje je postala njena lastnica veleposestniška družina Reiser iz Peker. Obnovili so jo, uredili sobe za planince (600 do 1000 obiskovalcev na leto) - tako je stavba postala najstarejša planinska postojanka na Pohorju. Dr. Otmar Reiser, sin mariborskega župana, se je posebno zanimal za ornitologijo in je objavil več del s tega področja. Leta 1950 je stavbo močno poškodoval požar in obnova je trajala od 1971 do 2000. Danes je to kulturni spomenik s prostori za stalno razstavo in kulturne prireditve: koncerte, recitale ... V okolici so odkrili gomile iz prazgodovine.

MARIBORSKA KOČA

To je prva kontrolna točka Slovenke planinske poti na nadmorski višini 1080 metrov. Odprli naj bi jo leta 1913, po nekaterih podatkih zgradili dve leti prej. Najprej je bila v lasti avstrijsko-nemškega planinskega društva, od leta 1920 pa PD Matica Maribor. Med drugo svetovno vojno je bila jeseni 1944 požgana, leta 1946 na novo postavljena in kasneje še dograjena. Ponuja hrano, 16 postelj in 30 skupnih ležišč.

FRAMSKI SLAP (SLAP SKALCA)

Slap je visok 16 metrov in leži na nadmorski višini 925 metrov v bližini pahljačastih izvirov Framskega potoka. Spust od Mariborske koče do njega traja pol ure, vzpon nazaj pa okrog 40 minut.

RAZGLEDNI STOLP NA MARIBORSKEM POHORJU

Zgradili so ga leta 1909, leta 1957 dodali antene, leta 1990 zadnjič obnovili. Stoji na nadmorski višini 1.147 metrov. Zdaj je že dolga leta zaprt, baje je denar za ponovno obnovo že zagotovljen. Odstranili so že antene in zdaj ga bodo uredili v prvotno stanje.

Vir: spletne strani in Wikipedia.