Danes je za skupino Posebna prijateljska potepanja na vrsti veliki krog po železnici: Sevnica - Ljubljana - Ilirska Bistrica - Reka (Rijeka) - Zagreb - Sevnica.
.jpg)
Zaželimo se kave in najbližja možnost je na terasi restavracije na Železniški postajo Reka. Ponujajo tudi malice (marende) od sedem do dvanajst evrov in večina se odloči zanje. Na žalost prepozno ugotovimo, da obroke z zrezki pripravljajo sproti in zapravimo celo uro našega dragocenega časa.
.jpg)
Na vlaku moramo dobro paziti, da ne zasedemo kakšnega rezerviranega mesta. Za vse najdemo prostor in vlak odpelje po voznem redu. V Sevnici smo malo pred deveto.
Neverjetno, kakšno daljavo je mogoče opraviti v enem dnevu!
Nekaj podatkov najdete pod videom.
Video:
Progo do Postojne so zgradili do leta 1856, od Pivke do Reke pa leta 1873, Italijani so jo elektrificirali leta 1938. Ta del je dolg 54,4 kilometra in poteka preko kraškega terena s številnimi useki in nasipi. Na progi so trije predori, najdaljši med njimi je dolg 624 metrov. Mednarodni vlak od Ljubljane do Reke vmes ustavi na šestih postajah, vožnja naj bi trajala dve uri in 57 minut. Mejo prečka pri naselju Šapjane.
Progo Reka - Zagreb so odprli leta 1873 za povezavo notranjosti s pristaniščem in razvoj trgovine. To je enotirna proga, dolga 229 kilometrov in ima 46 postaj. Potniški vlak jo prevozi v štirih urah in 50 minut, običajno pa vožnja traja več kot pet ur. Trenutno pripravljajo na nekaterih odsekih "bližnjice", ker sedanja trasa zavije precej proti jugovzhodu.
Ilirska Bistrica ima okoli 4.300 prebivalcev, je sedež občine, omenjena leta 1300, mesto od leta 1952. V njej sta osnovna šola in gimnazija. Leži pod kraškim robom Snežnika, na njenem področju so odkopali ostanke iz rimske dobe, vidni pa so tudi temelji gradu iz 12. stoletja. Znana je po predelavi lesa že od 15. stoletja. V 17. stoletju se je tu vrtelo okrog štirideset vodnih koles za žage in mline, v 19. stoletje je bilo še 29 žag, ki so letno predelale do tri tisoč voz lesa. Po prvi svetovni vojni je Ilirska Bistrica spadala po Italijo, leta 1944 so jo bombandirala zavezniška letala. V mestu deluje tudi Primorsko numizmatično društvo, ki izdaja kovance "bistriški belič" kot lokalno plačilno sredstvo, ki ga sprejemajo nekateri lokali in podjetja.
Reka (Rijeka): tretje največje mesto na Hrvaškem - za Zagrebom in Splitom. Ima okrog 108 tisoč prebivalcev, imela pa jih je že 168 tisoč. Naselbina na tem mestu je obstajala že v prazgodovini, v njeno zgodovino so se vpisali Rimljani, Langobardi, Franki, Slovani, Frankopani na Trsatu, Habsburžani - v sporu z Beneško republiko (veliko vlagali), med vojnama pod Italijo in Nemčijo, od leta 1947 Jugoslavija (Hrvaška). Tu so delovali tudi mnogi Slovenci: Valvazor, Trubar, Čop; Janez Trdina je bil ravnatelj gimnazije ... Na Korzu stojijo imenitne stavbe, tudi grajski stol z mestno uro (v 17. stoletju je tu potekalo obzidje), mestna hiša, malo bolj zadaj okrogla Katedrala svetega Vida (reški jezuiti gradili sto let - od 1638), v bližini Avtobusne postaje Reka stoji slikovita Cerkev Lurške Marije, ki jo trenutno obnavljajo. Bliže morja lahko najdemo Gledališče Ivana Zajca in lokal, kjer so na stebrih tabli z opisom brodoloma Titanica in reševalne ladje Carpathia/Charpatia. Ta je prva prišla na pomoč brodolomcem s Titanica in rešila 706 brodolomcev. Natakar si je za spomin vzel rešilni jopič s Titanica, ki je zdaj v reškem muzeju. Na ladji Carpathia je bilo 84 mornarjev iz Istre in Kvarnerskega zaliva.
Trsat se dviga na 138 metrov visoki vzpetini na drugi strani - nad sotesko Rječine. Poleg trdnjave so tu frančiškani zgradili Cerkev blažene device Marije in samostan - današnji videz iz leta 1824. To naj bi bil hrvaški Nazaret: angeli naj bi v 12. stoletju sem prenesli Marijino hišo, potem naj bi jo prenesli v italijanski Loreto (13. stoletje), nad njo zgradili cerkev, da je kdo ne bi več premikal. Trsat je znani romarski kraj, na njega vodi tudi 561 stopnic, ki jih nekateri romarji premagajo po kolenih.
