25. 1. 10

Šmarna gora in Planina - 25. 1. 2010



Bo pot snežena? Ledena? Poleg vse običajne opreme še dereze s sabo, pa je! V kombiju malo klepetamo, samo za trenutek zaprem oči, se mi zdi, pa že pred sabo zagledam obrise Šmarne gore. V Šmartnem delamo gnečo med starši, ki vozijo otroke v šolo, parkiramo pa kar pred pokopališčem, kjer je dovolj prostora. Nad naseljem pot lepo zavije navkreber: veliko je snega, tudi drevje in grmovje je okrašeno z njim, pod nogami je trdo steptan. Po zraku pa se lovijo nove snežinke. Odločimo se za romarsko pot, partizanska steza nam je le prestrma. Srečujemo pa "romarje", ki se že vračajo z vrha. Stanujejo pač kje bliže kot mi, mogoče pa tudi bolj zgodaj vstajajo. Nekateri se pohvalijo, da se povzpnejo na Šmarno goro kar vsak dan. Ker ne ubiramo bližnjic, smo na vrhu v eni uri in veseli toplo zakurjene peči v gostilni. Okusen topel čaj, malica iz nahrbtnika, za posladek pa še gibanica - hitro nadomestimo izgubljeno energijo. Navzdol gre hitro, za varen korak pa nam zelo prav pridejo dereze.
Nekam malo hoje je bilo tole! Je res treba že domov? Pojdimo še na Planino v Podbočju! Tudi v teh hribih skoraj na meji s Hrvaško je snega več kot v dolini, drevje je kar odeto v belino. Ob spomeniku obudimo žalostne spomine na poboj prebivalcev leta 1942, potem pa na izletniški kmetiji Stipič poskusimo domač sir in kruh. Tako dobro je vse skupaj, da nakupimo sira, skute, pregrete smetane... Nekaj dni gotovo ne bomo lačni. Splačalo se je pred povratkom domov še malo zaokrožiti.

23. 1. 10

Pohorje - 22. 1. 2010



Zdaj pa nova pohorska žičnica že toliko časa uspešno dela, da je tudi za naju s Tilčko dovolj varna. Jo greva kar preizkusit! Ni bilo dovolj ljudi, da bi videli, če jih gre res osem v gondolo, smo se kar trije odpeljali, nazaj pa celo sami dve. Sicer pa so nove gondole res lepe, tokrat okrašene z nekaj ledenimi rožami in prahom svežega snega. Tudi pokrajina pod nami je kot začarana v zimski pravljici. Da bi vse skupaj lahko še bolj občudovali, strojniki nekajkrat žičnico tudi ustavijo. Nad tistim globokim prepadom je to še posebno prijetno.

Smreke na poti z zgornje postaje žičnice proti Apart hotelu se kar šibijo pod snegom, drobne vejice pa skupaj z novim snegom oblikujejo prelepe čipke. Pravi užitek je hoditi ob smučarski progi, ko le tu in tam mimo švigne kakšen smučar, drugače pa je okrog in okrog prijetna tišina. Pa ne za dolgo: mimo priropotajo motorne sani, rišejo globoke sledi v skrbno poteptan sneg in zasmradijo zrak. Kmalu za njimi so tu še ene in še sreča, da se pot proti hotelu odcepi od smučarske proge in sem tudi sani ne rinejo. Ne morem razumeti, kdo je spustil te sani med smučarje in sprehajalce. So tudi v tem primeru vozniki izkoristili luknje v predpisih kot so jih baje pri štirikolesnikih?

V Apart hotelu veselo plapola ogenj v kaminu, lončnice jim še vedno lepo uspevajo, namesto borovničevega pa ponujajo tokrat jabolčni zavitek. Tudi dobro! Posebno še s posebno toplo pijačo "vroče sadje". Da vsaj malo porabiva kalorije, se sprehodiva še mimo apartmajev, navijava na smučarskem tekmovanju cestnih podjetij, potem pa zavijeva še po Mariboru. Res ni bilo modrega neba in žarečega sonca, tu in tam se je od nekod privlekla celo megla, bilo pa je doživetje zimske narave posebne vrste.

18. 1. 10

Po hribih na desnem bregu Save - 18. 1. 2010



Ni preveč hladno, vidljivost pa je v tem januarskem jutru slaba. Ni se še zdanilo, nad nami pa vztraja tudi gosta megla. Parkiramo pred cerkvijo v Boštanju, kjer je dovolj prostora. Zdaj pa v hrib proti Apneniku. Drevje je okrašeno s snegom in ivjem, korak po snegu je prijeten, na cesti pa je treba paziti na led. Na Kremenu nas razveseli sonce in malo naprej se nam odpre krasen razgled od Lisce do Kuma. Ko se spustimo proti Jablanici, smo spet v morju megle. Ta nas spremlja tudi na Brezovici in Okiču. Malicamo kar v novogradnji: nič hudega, če ima zaenkrat samo eno zasilno okno, zavetje je pa le. Pri Dolinšku se nam spet prikaže sonce, pa tudi topel čaj in kava, za povrh še pecivo. Polni nove energije jo mahamo skozi Vrh, obisk pri Anici in Ladu pa je zgolj zaradi tega, da ne bi bili prehitro doma. Dobro poplaknemo grla, poklepetamo, potem pa le nadaljujemo pot proti Boštanju. Na parkirišču se kar ne moremo ločiti: klepetamo, se sončimo, plačujemo članarino... Spet en lep ponedeljek!
Prvo sliko je posnel Vinko Govekar.

13. 1. 10

Po bližnjih hribčkih - 11. 1. 2010



Ker se ne odpravljamo daleč, se dobimo uro kasneje kot običajno - ob pol osmih. Da ne bi hodili po temi, smo rekli. Preveč svetlo pa tudi zdaj ni, saj nas obdaja gosta megla. Proti Svetemu Roku zavzamemo vso širino ceste in avtomobilisti lahko izbirajo, koga bi podrli. K sreči proti Lamperčam zavijemo v gozd in potem kar skozi vinograd, tu ne oviramo nikogar. Ko jo mahamo skozi Šetenje, je Žabjek obsijan z neko čudno svetlobo, ki pa se kmalu razgubi. Megla je močnejša. Tone in Slavica v topli zidanici v Prešni Loki pripravita pravo pogostitev. Še dobro, da je pot proti Žurkovemu Dolu vsaj nekaj časa navzdol. Spet se zagrizemo v hrib, potem pa po grebenu lepo v Florjansko ulico. Tu smo že skoraj doma, če ne bi bilo treba pri Anici in Vinku pokusiti vsebine rumovega lonca. Kar se mora, ni težko! Tudi štiri ure hoje ni bilo preveč naporno.

3. 1. 10

Zimska pravljica - 3. 1. 2010



Prva nedelja v novem letu je in Bohor vabi. Vremenska napoved je neverjetno dobra: za nedeljo je narisan sonček, za dni prej in kasneje pa oblaki, dež, sneg. Zjutraj je v Sevnici samo dve stopinji pod ničlo in že ob sedmih se s kombijem in nekaj osebnimi avtomobili odpeljemo proti Pokojniku pri Zabukovju. Dvajset nas je in vrsta se kmalu raztegne po cesti v hrib. Ko strmina malo popusti, se obzorje pozlati in čez nekaj časa nas pozdravi bleščeče sonce. Nebo pa modro, modro - kot na razglednici. Travniki in poti so pokriti s snegom, ki na travi ustvarja fantazijske vzorce. Komaj si nekdo zaželi na drevju ivje ali sneg, že ugledamo tudi to. Smreke se šibijo pod mehkim bremenom, debla dreves so belo osenčena, grmovje lepo okrašeno. Pod nami se odpirajo doline in grički vse do Medvednice in Gorjancev, z zahoda pa nas nadzira jasna, še skoraj polna luna. Malo popiha in na nas se vsujejo blesteči kristalčki, pred gojzerji pa se sipki sneg kar umika. Vzpnemo se na oba najvišja vrhova Bohorja - Javornik ter Koprivnik in srečujemo vse več planinskih prijateljev iz Posavja. Na poteh in v gostoljubni koči zazvenijo prijazni pozdravi in lepe želje. Hrana je tu tako dobra, da kmalu na mizi zadišijo vampi, ričet, golaž..., čaj je pa tako obvezen. Kljub gneči si obe pridni gostiteljici vzameta čas in nam skuhata pravo turško kavo.
Saj bi še ostali, pa je treba priti domov: dve uri in pol je bilo v eno smer in toliko tudi nazaj. Krasni razgledi nam tudi na povratku krajšajo pot, sonce pa je tako prijetno, da pri vozilih še kar malo postojimo in klepetamo. Krasen dan za začetek leta 2010!

2. 1. 10

Praznično Celje - 30. 12. 2009

Dan je bolj podoben kakšnemu jesenskemu, ampak tudi takega se da izkoristiti. V Laškem se nas kar veliko namaka v zunanjem bazenu, niti malo vetra nas ne moti, grozeči oblaki nad nami pa sploh ne, saj smo tako vsi mokri. Kosilo v restavraciji je obilno in okusno, malo počitka po njem bi kar prijalo, ampak mudi se naprej v Celje. Nakupovalni center je sicer lepo okrašen, ampak človek kmalu postane kritičen in zahteven, potreb in idej za nakupe pa tudi ni.
Središče mesta je polno stojnic, spet je tu Pravljična dežela, kočije pridno prevažajo goste. Najbolj bogato je z lučkami okrašena občinska stavba. Ljudi je na ulicah vse več: otrok in takih po srcu mladih, niti dež nam ne more do živega.

VIDEO
Nakupovalno središče: http://www.youtube.com/watch?v=cQcoNecLVxE
Pravljična dežela: http://www.youtube.com/watch?v=FcDTrh0KKRc
Občinska stavba: http://www.youtube.com/watch?v=AbPq57nCzc8

Praznična Ljubljana - 29. 12. 2009

Za praznike se pa že spodobi obisk Ljubljane, ne? Kar zjutraj kreneva s prijateljico na pot, da česa ne zamudiva. Za okrepčilo najprej kava in pecivo, potem pa pot pod noge. Jaslice v Frančiškanski cerkvi so res vsako leto lepe, razveseliva se pa tudi priložnosti, da od znotraj vidiva Nunsko cerkev, Stolnica pa tudi vedno znova preseneča s svojo bogato vsebino. Ob Ljubljanici in na tržnici nekatere stojnice šele odpirajo, zato se samo sprehodiva mimo njih in skleneva, da si zasluživa topel čaj. Nakupovalni center BTC že dobro poznava, zato se tokrat odločiva za Rudnik. Kar na grad in naprej mimo njega kreneva, potem pa po Dolenjski cesti. Družbo nama delajo redke snežinke, tudi kakšna dežna kaplja je vmes. Kaj prida ne nakupujeva, uživava ob dekoracijah, vrvežu ljudi in okusnem kosilu. Kmalu bo mrak, zato je čas za vrnitev v center, kjer naju sprejme množica luči, prireditve na več prizoriščih, kuhano vino in res praznično razpoloženje. Kar težko se je posloviti od vsega tega...

VIDEO
Frančiškanska cerkev - jaslice: http://www.youtube.com/watch?v=_1o_lb1Rulg
Nakupovalno središče - Rudnik: http://www.youtube.com/watch?v=_NDbPTcNF7c
Središče Ljubljane:
http://www.youtube.com/watch?v=UTgh2QB7JHA

Prazniki - 24. 12. 2009 do 6. 1. 2010

Praznik je lahko vsak dan, če si takega napraviš. So pa tudi uradni prazniki, ko je uživanje skoraj zaukazano. Ko si še v službi, je treba izkoristiti predvsem te, ker so pač prosti dnevi in je na razpolago več časa. Upokojeni pa imamo to prednost, da si praznike po svoje razporejamo. Uradnih pa tudi ne smemo kar tako ignorirati. Kaj se je torej dogajalo in, kaj se še bo?
  • 24. 12. - 27. 12. Uživanje pri mami in bratovi družini z veliko dobre hrane in pijače. Nisem štela, kolikokrat sem izgubila pri nemškem in ruskem šnopsu ter remi bridge-u. Kartanje mi je predvsem igra, če pa kdaj zmagam, je to že nadstandard. Po poskusu kvačkanja v začetku decembra me je zdaj zagrabilo pletenje. Upam, da me bo nekaj časa držalo in bo izdelek dokončan v doglednem času. Kar se kulture tiče, se je v soboto dogajal božično-novoletni koncert na Blanci, v nedeljo pa nam je v Sevnici igrala Godba.
  • 28. 12. Namesto planinskega pohoda je na vrsti druženje ob kavi, pa aperitivu, pici, vinu... Še bolj naporno kot sicer! Sprehod v Boštanj in ogled jaslic je vsaj malo poskrbel za kurjenje kalorij.
  • 29. 12. Izlet v praznično Ljubljano.
  • 30. 12. Kopanje v Laškem in ogled Celja
  • 31. 12. in 1. 1. Ljubo doma, kdor ga ima - s krajšimi sprehodi in klepeti.
  • 2. 1. Sejem v Sevnici in počivanje ob glasbi dežnih kapljic.
  • 3. 1. Planinski pohod na Bohor.
  • 4. 1. Počitek po napornih dnevih
  • 5. 1. Predavanje Univerze za tretje življenjsko obdobje.
  • 6. 1. Srečanje skupine Vsakdanja angleščina - kar je že samo po sebi praznik, da Treh kraljev niti ne omenjam.
In tako naprej... naj bo vsaj malo praznika vsak dan!