Ponoči dežuje, zjutraj oblačno. Sedem se nas od Spoznavanja vrednot Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje zbere na Železniški postaji Sevnica, za vlak ob 6.35. V Zidanem Mostu prestopimo in na vožnji proti Mariboru gledamo skozi okno in ugibamo, kdaj bo nehalo deževati. Ravno pravi čas: v Mariboru, nekaj čez pol deveto, nam ni treba odpreti dežnika. Kar takoj se napotimo na Avtobusno postajo Maribor, kjer poiščemo lokalni avtobus linije 2, ki naj bi odpeljal pet minut čez deveto, v resnici pa odpelje prej, ker je v poletnem času spremenjen vozni red z manj avtobusi, na internetu pa tega še niso objavili.
Na spletni strani lahko preberemo:
Najstarejši del so prazgodovinske gomile, ki predstavljajo kulturno krajino že tri tisoč let. Stari del botaničnega vrta je bil zasajen konec 19. stoletja kot zasebna zbirka. Od leta 1994 so začeli intenzivno razvijati botanični vrt. Leta 1999 je bil vrt mednarodno priznan in sprejet v združenje botaničnih vrtov izvajalo se je izobraževanje, raziskovanje in ohranjanje rastlinskih vrst. Nastajale so zbirke lokalnih ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih rastlin, prvi osnutki genske banke in pospeševanje sonaravnega turizma. Nekdanji vojaški objekti so bili preurejeni v uporabne prostore. Urejene so bile pohodne poti, sanitarije za obiskovalce in večnamenski prostori za predavanja, delavnice in razstave. Uradna otvoritev vrta je bila na Dan parkov, 24. maja 2002 leta. V južnem delu Botaničnega vrta UM se razteza gomilno grobišče iz starejše železne dobe. Tukaj so v času med koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. št. svoje umrle pokopavali prebivalci utrjene naselbine Poštela na Pohorju. Zbirka užitnih in uporabnih rastlin je nazorna kolekcija najpomembnejših poljščin in uporabnih rastlin, ki jih je človek na območju našega prostora prideloval in uporabljal skozi opisana prazgodovinska in zgodovinska obdobja. V okviru arheološke razstave ‘Kako so živeli…’ vas popeljemo na sprehod skozi (pra)zgodovino območja severovzhodne Slovenije in avstrijske Štajerske od mlajše kamene dobe do srednjega veka.
Najprej najdemo prijeten prostor z informativnimi tablami, mizami, stoli, celo kavčem, kjer popijemo kavico iz avtomata, na voljo so tudi stranišča. Posedele bi lahko tudi zunaj, vendar je še precej sveže, čeprav se je pokazalo sonce.
Malo naprej si ogledamo arheološko zbirko s rekonstrukcijo bivališča in filmom o tem, kako so tu živeli ljudje v pradavnini.
Občudujemo skalnjak, blizu so vodne rastline,
potem pa smo navdušene nad nasadom vrtnic, ki bujno cvetijo, kljub neurjem v preteklih dneh.
Je pa vse v Parku umito, okrašeno z dežnimi kapljicami.
Med vrtnicami najdemo malega zajčka, ne boji se nas preveč. Delavka in delavec nam povesta tudi zanimivosti o nasadih in delu v njih.
Posebna nasaditev je namenjena eko kmetovanju, zraven pa najdemo grme jagodičevja, ki ponujajo svoje različne plodove.
Zelo bogat je gozd iglastega drevja, kjer rastejo klek in dve sekvoji, stari okrog 130 let. Čudimo se tudi raznim vrstam jelk in drugih lepotic.
V rondoju nas razveselijo maslenice v različnih barvah.
Kar precej časa se pomudimo ob zdravilnih rastlinah in si ob drevoredu japonskih češenj skušamo predstavljati, kakšne so v pomladnem cvetju. Bomo morale priti pogledat.
Čudovit dan za uživanje v zelenju in cvetju!
