Vesela druščina študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica se zbira na parkirišču pri rondoju. Ura je osem in tudi Irena se čez nekaj minut prikaže. Zapeljemo se na križišče na Hrastih, potem pa peš spustimo v Drožanjsko ulico. Cesta in pločnik sta sicer brez snega, zato pa je na nekaterih mestih treba zelo paziti zaradi ledu.
Mimo klavnice se spet vzpenjamo, na križišču pa nas ne zanima cesta na grad, ampak zavijemo levo po grebenu. Uradno je to Florjanska ulica,
gledamo pa ves čas v glavnem na Drožanjsko in proti cerkvi Svetega Roka. Pri Strnadu nas zamika pot na levo navzdol, dolino samo prečkamo in že se vzpenjamo po cesti proti Svetemu Roku. Dovolj smo glasni, da vzbudimo pozornost Cizlovih, ki nas pogostita s pijačo.
Zaskrbljeno si ogledujemo plaz, ki je odnesel dobršen del ceste,
potem pa se nam začnejo odpirati razgledi v savsko dolino, ki je delno prekriva naravna megla, tovarna Tanin pa ji še malo pomaga. Imamo srečo, da dobimo ključ od romarske cerkve Svetega Roka, ki me preseneti s svojo bogato opremo.
Izhaja iz obdobja baroka na osnovi starejše gotske stavbe, na tem mestu pa naj bi bilo prej že tudi gradišče.
"Cerkev ima prostorno pravokotno ladjo in pravokoten prezbiterij. Letnica 1632 v notranjščini cerkve pove, da je verjetno takrat dobila tako podobo. V kasnejših časih so jo seveda večkrat dodatno krasili. Najlepši okras so trije baročni oltarji in prižnica. Glavni nima znane letnice izdelave, nastal naj bi v prvi polovici 18. stoletja, stranska dva se lahko pohvalita z izbrano lepima podobama sv. Valentina in svetih Kozma in Damijana. Sliki je napravil Valentin Metzinger. Zadnji celovit okras je dobilo svetišče leta 1908, ko ga je poslikal slikar Osvald Bierti. Na obokih ladje in prezbiterija je upodobil prizore iz Marijinega, na stenah prezbiterija pa Jezusovega življenja. V glavnem oltarju je poleg kipov sv. Roka, sv. Boštjana, sv. Petra in Pavla, Janeza Nepomuka in drugih izredno razgibana in lepa skupina Marijinega vnebovzetja, kar spominja na povezanost dveh praznovanj: šmarnega in rokovega...
Čeprav je cerkev sv. Roka nad Sevnico prostorna, je ob velikem romanju na rokovo premajhna za vse množice. Za take priložnosti so pred zvonikom pozidali odprto lopo z oltarjem in prižico. Tu je bila vselej jutranja božja služba, kakor poroča kronika. Našo pozornost privabi zvonik s preprosto koničasto streho. Pred vojno je imel značilno baročno čebulasto. Ko so leta 1939 krovci delali novo streho, so jim menda zelo nagajali sršeni, pa so jo poenostavili... Ta hudomušna razlaga je razlog več za dobro voljo. Ob pogledu na svet, ki se odpira okrog cerkve, obiskovalec pač ne more biti ravnodušen, ampak vesel. Kronika pravi, da se od tod vidi 27 cerkva in še več krajev in zaselkov. če ne verjamete, jih preštejte!"
Po ogledu cerkve se spustimo k gostoljubni Vintarjevi hiši, kjer se ogrejemo ob kavi, čaju, vinu, pecivu ...
Pa to še ni konec gostoljubnosti: v stari Sevnici nas čaka slastno kosilo ob Jankovi 70-letnici. S kuhanim vinom nazdravimo njegovemu vstopu v novo desetletje in željami za varne korake in prijetno druženje.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar