Pa vendar je lepo,ko pride čas
in se dotikaš sanj in čutiš vonj želja.
Kdor zna najti zadovoljstvo v majhnih stvareh in drobnih trenutkih, bo redko razočaran.

Mestno gledališče ljubljansko je musical Kabaret tokrat predstavljalo že stotič in imela sem ta previlegij, da sem ga z nekaterimi bivšimi kolegicami in prijateljicami gledala iz prve vrste. Tako mi ni ušla nobena podrobnost: niti kar groteskna maska in mimika nastopajočih (gotovo z namenom) niti zanimivo obnašanje dirigenta in pianista. Nekateri pevski vložki so tako znani, da smo jih lahko mrmrali z nastopajočimi, posebno tisto o denarju, ki vrti svet. Sicer pa gledalca kmalu mine želja po petju, ko se poglobi v vsebino in sporočilo predstave. Nehote začneš razmišljati o tem, koliko je na svetu ljudi, ki so jim blizu ideje nacizma, pa tudi, kako velike so množice, ki so pripravljene slepo slediti dovolj močni in prepričljivi osebnosti.
