V okviru Festivala tematskih poti po celi Sloveniji Planinsko društvo Lisca Sevnica danes organizira Pohod po Ovnovi poti.
26 pohodnikov in pohodnic se nas v sončnem jutru zbere na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Porazdelimo se po avtomobilih, se zapeljemo po dolini Sevnične in pri Vrtnariji Šturbej zavijemo na levo proti Podgorici. Nekaj ovinkov v hrib in že smo pri domačiji Zalezina, ki spada uradno pod Orešje nad Sevnico, neuradno pa je tu menda Orehovc.
Pozdravi nas gospodar Vinko, pridružita se mu še planinska Vinko ter Ljubo in vsi trije nas popeljejo po Poti Ovna.
Poleg razlage o prastarih kulturah, katerih ostanki so na tej poti, izvemo še veliko o ljudeh tega področja in o naravnih značilnostih.
Lepa pot nas vodi navkreber, prečkamo enega vodnih virov, ki jih je tu nešteto, se vzpenjamo po travniku, opazimo velike kamne - megalite, občudujemo lepo obdelano njivo in živopisane travnike ob njej, potem pa spet postojimo ob megalitih, ki imajo tudi preko dvajset ton. Nemogoče je, da bi take pravilne oblike izoblikovala narava, davne civilizacije pa so morale biti na zelo visoki ravni razvitosti za tako delo.
Foto: Vinko Šeško.
Za nekaj časa se ustavimo na Revanšcah, kjer postavitev kamnov kaže na pomembno mesto. Mogoče je bilo tu svetišče, gotovo pa je bilo mnogo kasneje (v 5. ali 6. stoletju) gradišče.
Najvišja točka Ovnove poti je Ješivec, vendar se nanj ne povzpemo. Spustimo se mimo hiš, kjer je včasih živelo preko 40 ljudi, zdaj pa le še štirje ostareli. Zaenkrat tu ni videti možnosti za razvoj, že na naslednjem hribu v Velikem Podgorju pa je drugače: mladi so ostali, nekateri se vračajo in gradijo nove hiše. Na križišču je čas za spomine na to, kako je ustaš ob umiku tu ubil domačina, o najdeni bombi po vojni, že prej smo slišali zanimivo zgodbo o skrivanju Avstralca, ki se je sem po vojni še večkrat oglasil na obisku.
Spuščamo se, potem pa zavijemo med borovničevje, na katerem je nekaj zelenih borovnic. Na koti 495 je moralo biti nekdaj tudi pomembno mesto, strmi bregovi kažejo celo na možno piramido.
Od tu potekajo ostanki pradavnega zida z neverjetnim oddajanjem energije vse do doline Sevnične. Zeleno okno opozarja na posebnost tega področja.
Na Jelovcu je včasih bilo več domačij, ki danes propadajo. Darinka, Janko in Tone nam z narezkom, pijačo in harmoniko pripravijo dobrodošlico ob stari hiši, kjer je v mladosti živela Darinka.
Dušan ob naslednji obudi spomin na svojega deda, pri tretji se sprašujemo, zakaj so lastniki posekali mogočno lipo in pustili, da zdaj les propada.
Spet smo na začetku poti ob Vinkovem slikovnem gradivu, obiščemo še posebno močno energetsko točko v gozdu, kjer lahko čutiš toploto v podplatih, če nekaj časa stojiš na njej. Več kot deset minut bi pa lahko že škodilo. Še zaključne besede, pozdrav Jožeta v imenu Festivala tematskih poti in Turistične zveze Slovenije, zahvala gostiteljem in - domov je treba.
Medtem se je pooblačilo in pade nekaj kapljic.
Pri domačiji Zalezina se posladkamo še s pecivom in razmišljamo o pomenu besed današnjih govornikov, da si moramo znati prisluhniti, spoštovati drugačno mnenje in izrabiti znanje ljudi, ki se poglabljajo v astroarheologijo. Če ob tem še uživaš v naravi ...
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar