15 minut čez osem na Železniški postaji Sevnica: deset nas je od študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica, eden pa se nam pridružita pri Gostišču Pečnik v Brestanici, oziroma Guntah - po domače Na gnoju; eden pride zaradi poškodbe kolena na Gradišče. Z Gnoja na Dunaj je naslov današnjega pohoda
in začnemo ga v bistvu z Železniške postaje Brestanica in s pogledom na oba gradova. Sončno jutro, ampak mrzlo. Hitimo po novi poti na lepo urejeno parkirišče, pa mimo spomenika izgnancem in pogledom na cerkev svetega Petra ter stare šole in že smo na mostu preko Save, ki so ga zgradili leta 1980, prej pa je bilo mogoče tu priti preko reke samo z brodom: od Sevnice do Krškega ni bilo nobenega mostu.
Pri Pečnikovih se nam pridruži še eden pohodnik, napravimo skupinski posnetek, potem pa nas Irena popelje po poti navzgor.
Pot se vse čas dviga, nekaj časa je široka, potem pa se zoži, med drevesi pa se nam že kažejo razgledi na Mohor, grad Rajhenburg z okolico in tudi samo naselje Brestanica.
Na grebenu - Gradišču se znajdemo pred krogom zloženih kamnov, ob njem pa stoji Boris, ki trdi, da nič ne ve o presenečenju v sredini kroga. No, za krožnik keksov je že odgovoren, pa za steklenici tudi, bolj nas pa bega vrečka z napisom: Dobrodošli pohodniki U3 Sevnica. V vrečki še darilna vrečka s pecivom: hudičkova bedrca in angelske perutničke naj bi to bile; priloženo je pa tudi Miklavževo pismo s pozdravi in pohvalami skupini. Ko zagledamo steklenico s šnopčkom s Sremiča, nam je jasno, da je Miklavž v bistvu Miklavževka Sonja.
Foto: Sonja Kostevc.
S psičko Fio je prišla pred nami na Gradišče in nam pripravila presenečenje. Seveda je tudi ona lovila zanimive motive.
Pošteno se okrepčamo na teh zdravilnih poljanah, ki so jih prepoznali že v davnih časih, saj so tu ljudje živeli že od pradavnine do pozne antike in še v zgodnjesrednjeveškem obdobju.
Na točki, ki vpliva med drugim na prebavo, nas čaka krožnik čokoladic: ne vem, kako so te vplivale na prebavo.
Dve točki sta še na posebno lepem mestu med slikovitim drevjem in posebno vrsto praproti.
Na enem od dreves opazimo lik pavlihe in letnici 82 in 83: verjetno je to bilo takrat, ko je časopis Pavliha peljal na izlet na Dunaj brez depozita.
Ko pridemo iz gozda, smo v naselje Dunaj, kjer ravno utrjujejo podporni zid. Nad nami in pod nami so vinogradi, vmes hiše in vikendi, žalosten pa je pogled na veliko zidanico, ki propada.
Na nasprotni strani nas s hriba pozdravlja cerkev svetega Lovrenca, ki pa je že v naslednjem naselju.
To je Gora z okoli sto prebivalci, ki je tudi sedež krajevne skupnosti z enakim imenom.
Večina hiš je lepo obnovljenih, moti pa velika hiša v bližini cerkve svetega Lovrenca, ki propada. Cerkev je v zasnovi romanska, glavni oltar je iz 17. stoletja, prenova je sledila še v 19. stoletju. V stene sta vzidana dva rimska kamna: del nagrobnika in del oltarja, posvečenega Jupitru.
Vračamo se po isti poti in se veselimo lepih razgledov od Sljemena do Kuma, zanima nas pa tudi strma reber z vinogradi, ki ni tako daleč. Bo treba raziskati ta svet do Velikega Trna, vmes Ženje, v smeri Krškega pa naselje Cesta in še kaj. Pot navzdol gre hitreje kot v hrib, jesensko listje nam šumi pod nogami, mimogrede smo v dolini.
Zaslužena kavica, potem pa preko Save in čakanje na vlak v sončnem zgodnjem popoldnevu.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar