Sončno jutro in ob osmih zjutraj nas sedem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Hiter dogovor in že brzimo v dveh avtomobilih proti Radečam. Parkiramo pred lokalom Caffe Galeria, takoj izkoristimo njihovo teraso za sončenje ob kavici.
ob poti pa nas pozdravlja cvetje. Občudujemo park s starimi drevesi,
pri Graščini Mali dvor pa nas zanima tudi precej zaščitena zgradba Prevzgojnega doma. V Wikipediji lahko preberemo:
Prevzgojni dom Radeče je edini prevzgojni dom v Sloveniji. V njem so zaprti mladoletniki in mladoletnice, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Prevzgojni dom ima kapaciteto 68 obsojencev. Prestajanje ukrepa traja od 1 do 3 leta.
Mi pa lepo naprej ob Savi,
skozi kukalo gledamo proti Brunku in občudujemo lepo urejena počivališča in informativne table.
V bližini Ribiškega doma nas že malo skrbi, če bomo videli kakšno nutrijo,
ko ena majhna le priplava in se pogosti z našimi priboljški. Popoldne jih je baje več, nekateri pa pravijo, da so jih veliko tudi postrelili, ker so se preveč razmnožile, uničujejo bregove Save in ogrožajo domače vrste živali. Nutrije ali bobrovke nekateri zamenjujejo s pižmovkami, ki pa se manjše in imajo bočno sploščen rep, nutrije pa okroglega, pa še značilne oranžne sekalce imajo nutrije. Obe živali izvirata iz Amerike in so jih v Evropo prinesli. Nutrije so zaradi kožuha v Ameriki skoraj iztrebili, zato so jih začeli gojiti na farmah. Tudi pri nas so jih ali jih še, nekaj pa jih je verjetno pobegnilo ali so jih izpustili. Zdaj postajajo že invazivna vrsta z 2 - 3 zarodi na leto, zarod pa pomeni 4 do 5 mladičev. Sicer pa so simpatične živali z lepim kožuhom, rjave, včasih črne ali sive barve. Dolge so lahko 40 do 60 centimetrov, rep pa še dodatnih 30 do 45 centimetrov. Njihova teža je med petimi in devetimi kilogrami, na dan pa rabijo za četrtino svoje teže hrane. So rastlinojede glodavke in ob Savi se pasejo na travi, v slast jim gre zelenjava, jabolka, bananini olupki, pa tudi starega kruha se ne branijo. Seveda je vprašanje, če jih je pametno hraniti.
Pri ribniku Bajer naletimo na dva ribiča, nutrij pa ni videti. Pot nadaljujemo do smetišča,
pod njim pa je preko lovilca odpadkov na Savi lep pogled preko reke na Loko pri Zidanem Mostu.
Sprehodimo se okrog ribnika in se povzpnemo v gozd nad njim. Velika drevesa, obrasla z bršljanom, pritegnejo naš pogled, preizkusiti pa je treba tudi veliko mrežo za ležanje.
To je res prostor za uživanje z razglednim stolpom in udobnimi klopmi, na katerih si privoščimo počitek ter malico.
Vračamo se spet ob Savi in ugotavljamo, da je tu poleg nas še veliko drugih sprehajalcev. Tudi v Gostišču Flosar je veliko gostov: nočemo povečevati gneče in jo mahnemo kar na parkirišče k avtomobiloma. Malo nas hladi veter, ampak Mimi nas pogosti s prigrizkom, potem pa je današnji program izpolnjen. Kratko - a sladko!
3 komentarji:
Bravo pohodniki! Lepo je prebirati tvoje bloge. Jaz sem že pred leti ustvarila dva ali tri,
potem tako dolgo nisem, da se moram zdaj spet učiti. Ko mi bo kaj "zaštekalo", te bom kaj povprašala o tem. Lep pozdrav in veliko lepih pohodov. Vlasta
Kar pogumno k delu! Mene malo jezijo spremembe pri Bloggerju v novejšem času: v urejevalniku je treba posebej odpirati vrstico z nekaterimi možnostmi urejanja; vnašati moram vsako sliko posebej ..... Se pa človek navadi. Kar vprašaj, če bom vedela, bom pomagala. In hvala za lepe želje!
Romana, hvala! Ne tako dolgo nazaj sem malo poskusila z blogom, a se mi je zdelo čisto drugače kot pred leti. Bom poskusila, takoj ko najdem malo časa za blog. Lep pozdrav, Vlasta
Objavite komentar