Trebnje - 26. 2. 2025

Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica gre danes na pot malo kasneje: z vlakom ob 9.50 proti Trebnjemu. Štirinajst nas je, v Tržišču se nam pridružita še dve. Med vožnjo se pogovorimo o mestu Trebnje, ki ima zdaj okrog štiri tisoč prebivalcev, je sedež občine s šolo, vrtcem, zdravstvenim domom, lekarno, galerijo, Društvom Univerza za tretje življenjsko obdobje (bilo je v pomoč pri ustanavljanju naše U3) ... Ime naj bi dobilo mesto po staroslovanskem obredu žrtvovanja "TREBA", domačini še danes tako pravijo čiščenju pridelkov. V rimskih časih je bila tu ob Temenici naselbina na važnih prometnih poteh. Pisno je kraj prvič omenjen leta 1163, kot trg pa 1351. Hitrejši razvoj se začenja z železnico Ljubljana - Novo mesto leta 1894 (do Krmelja 1908, Sevnice 1938) in z industrializacijo po drugi svetovni vojni. Znana tovarna Trimo se je razvila iz kovinskega podjetja (1961), razvita je tudi obrt, Trebnje pa je znano tudi po številnih prodajalnah avtomobilov. V okolici vabijo vinogradi, kraške jame in ponori Temenice, tu poteka tudi 15. poldnevnik.

Ob pol enajstih smo na cilju in najprej se v lokalu Kamra okrepimo z naročeno malico in napitki. Nič se nam ne mudi, mirno posedimo in se družimo v posebnem prostoru.

Ves čas rahlo rosi, ampak mi se ne damo motiti, dežniki nam pri tem pomagajo. 

Mimo mogočne rojstne hiše Pavla Golie se sprehodimo do nekdanje blagovnice, kjer je svoje prostore našla Galerija likovnih samorastnikov Trebnje. V njej nas prijazno pozdravi uslužna uslužbenka in nas za minimalno vstopnino evro in pol popelje po razstavi. Njena osnova so umetnine vsakoletnih taborov od leta 1968, samo galerijo pa so osnovali leta 1971. Nastalo je tisoč petsto del več kot 300 umetnikov iz celega sveta. Letos se je na razpis odzvalo 66 umetnikov, povabijo jih navadno kakšnih deset in jih gostijo v Hotelu Opara, delajo pa v Galeriji. Tabor bo letos potekal od desetega do štirinajstega junija. V stalni postavitvi so dela razvrščena: Slovenija, nekdanja Jugoslavija, ostali svet, posebej pa z zadnjega tabora - vsaka skupina ima svojo barvo stene (zelena, rjava, modra, siva). 

Ogledamo si različna likovna dela od slikanja na platno, pa na steklo, med kipci pa hitro najdemo tudi Krjavlja s kozo našega Rudija Stoparja. Neverjetna pestrost motivov, tehnik, barv ..., marsikatero delo pa nosi v sebi tudi zanimivo zgodbo. V sosednjem prostoru je pripravljena razstava domačih umetnikov pod naslovom Samorastniki med nami, katere otvoritev bo jutri. To je tudi prostor za poroke.

Napotimo se navkreber do Knjižnice Pavla Golie, ne spregledamo pa skulptur v manjšem parku, 

tudi Stoparjevega Krjavlja s kozo so postavili. 

Pavel Golia (1887 - 1959) ima v Knjižnici manjšo spominsko sobo s fotografijami in nekaj osebnimi predmeti. V prvi svetovni vojni je bil častnik v Galiciji in je prebegnil k Rusom. Bil je pesnik, dramatik (igre za mladino), prevajalec, kot dramaturg je delal v Osijeku in Beogradu, bil kasneje ravnatelj Drame v Ljubljani.

Blizu je Župnijska cerkev Marije Vnebovzete - poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal slikar Matevž Langus. Tudi sicer je oprema zelo bogata. 

Pred cerkvijo stoji spomenik misijonarju in škofu Frideriku Ireneju Baragi (1797 -1868). Rodil se je v sedem kilometrov oddaljenem gradiču Mala vas (danes Knežja vas), družina je kupila Grad Trebnje. Zgodaj so mu umrli starši, s pomočjo sorodnikov in donatorjev je študiral pravo, kasneje se je odločil za bogoslovje, zanimal se je za različne tuje jezike. Bil je zelo zavzet kaplan v okolici Kranja in v Metliki: priljubljen je bil med verniki, med duhovščino pa zaradi svoje vnetosti ne preveč. Navdušil se je za misijonarsko delo v Združenih državah Amerike in dolgo časa deloval med domorodci, proučeval njihov jezik, pisal o njih, jih učil sadjarstvo, posvečen je bil v škofa v Cincinnatiju v Ohiu. Trenutno je v postopku priznanja svetništva.

V Trebnjem je bila rojena tudi operna pevka Vilma Bukovec, od tod je izhajala mati generala Maistra.

V strmem bregu nad glavno cesto opazimo Trebanjski grad, domnevno postavljen okoli leta 1000, utrjen je bil v 16. stoletju. Izmenjavali so se različni lastniki, po drugi svetovni vojni so bila v njem slaba stanovanja. Trenutno je prazen, kupil naj bi ga privatnik, ni pa znano, kakšna bo njegova usoda.

Do odhoda vlaka imamo čas, da pokukamo v TIC, nekatere trgovine, posedimo v Slaščičarni Julija, ki je "v sorodu" z lokalom v Sevnici. Vlak ob 14.55 je točen, poln mladih, ki se vračajo iz šole, tudi nas pomladijo.

Kljub dežju in v kratkem času smo doživeli veliko zanimivega in ugotovili, da imajo tudi manjši kraji kaj pokazati.

Video: