Včasih je treba pač načrt prilagoditi razmeram in ta teden ponedeljkova skupina "uraduje" šele v sredo. V Prekmurje smo namenjeni in na poti se ustavimo samo za kavico na počivališču. Mursko Soboto si ogledujemo kar iz kombija, tudi Moravskih Toplic nam ni veliko mar, pri Bogojini pa se začnemo ozirati v gričke z vinogradi. Na začetku Dobrovnika zavijemo na levo proti Bukovniškemu jezeru. Gozd okrog njega je poln energijskih točk, ki naj bi zdravile posamezne organe.
Kiosk z informacijami je še zaprt, zato se ne moremo pozanimati, kje je kaj, in uživamo v pomladnem gozdu ter se sprehodimo do kapele Svetega Vida in do Vidovega izvira. Nekateri si umijejo z vodo oči, drugi jo pijejo, nekateri pa potem dezinficiramo z domačim zdravilom, ki zadiši tudi dvema Avstrijcema, ki sta si prišla natočit to čudežno vodo. Nas pa vleče na levo v Strehovske gorice.
Manjšo sliko posnel Vinko Govekar.
Kmalu smo med zidanicami in kar nekaj jih je lepo obnovljenih in s slamo kritih. S slamo? Ne bo čisto držalo. Imamo srečo, da je gospodar Urbanove kleti - vinotoča Urisk v vinogradu (3000 trt!) in nam razloži, da je nekaj streh res še iz ržene slame, vse več pa jih je iz drobne trstike, ki jo dobivajo iz 800 kilometrov oddaljenih krajev na Madžarskem. Taka streha baje zdrži trikrat dlje kot slamnata, tudi do sto let.
Sicer pa ostrmimo nad urejenostjo tega vinotoča: klet je nastarejša v Prekmurju - že iz leta 1774, krasno obnovljena stara cimprača, gostinski prostori pa odraz dobrega okusa in odnosa do starega. Med klepetom malicamo in poskušamo laški rizling ter beli pinot - na toplem soncu v okviru starih zgradb in čudovitim razgledom na Prekmurje. Ni čudno, da bosta jutri sem prišla v goste slovenski in madžarski minister za kmetijstvo. Drugače pa imajo odprta vrata ob sobotah in nedeljah, za skupine pa po dogovoru tudi ob drugih dnevih.
Pred odhodom kupimo še nekaj vina za popotnico domov ter občudujemo umetnine gospodinje te hiše: krasne prekmurske remenice (pirhe) v batik tehniki, ki imajo v teh krajih stoletno tradicijo.
Vrnemo se do Bukovniškega jezera, ga obhodimo, potem pa odpeljemo nazaj proti Murski Soboti. Oči počivajo na bogatem zelenilu, ki ga prekinjajo rjave njive in velike rumene površine oljne ogrščice. Res slikovito!
V Rakičanu nas zanima stanje dvorca, ki ima še vedno samo eno steno fasade urejeno, drugo pa čaka. Tudi park bi bilo treba urediti, razveselili pa so nas dobro vzdrževani konji v ogradah.
Več fotografij:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar