Danes upokojenci ne gremo daleč, zato lahko tudi kasneje startamo, poberemo udeležence s Studenca in njegove okolice, še dva na Blanci, potem pa veselo proti Brestanici.
V baziliki Lurške Marije nam gospod župnik predstavi zgodovino cerkve, ki je bila posvečena drugega julija 1914, na dan, ko so mimo po železnici prepeljali trupli cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Zofije, ki sta bila žrtvi atentata v Sarajevu. Ogledamo si mogočno cerkev, ki je največja v Posavju in ena največjih v Sloveniji, in zapojemo.
V gostilni Pohle nas že čaka malica, da se okrepimo za naslednje obiske.
Po ozki cesti se z avtobusom dvignemu h gradu, ki so ga pred kratkim temeljito prenovili. Je z listinami najstarejši izpričani grad na Slovenskem, saj je omenjen že leta 895, začetek sedanje zgradbe pa sega v 12. stoletje.
Prijazni vodički nas popeljeta skozi gotsko in romansko kapelo, renesančno dvorano z razstavo Jožeta Ciuhe Podobe časa, razstavo o oblačilnem videzu vitezov Rajhenburških, zanimivih fresk, v zapor in k inštalaciji Polone Demšar 16432, ki spominja na izgnance. Obnovljeno razstavo o izgnancih načrtujejo do jeseni leta 2014. Povzpnemo se tudi pod streho okroglega stolpa, kjer občudujemo leseno konstrukcijo tramovja. Ogledamo si lahko tudi grajsko pohištvo iz 18. in 19. stoletja, ki pa ni iz tega gradu. Veliko izvemo o trapistih, ki so imeli v lasti grad od 1881 do 1947. Razstava o njih bo na ogled v nekaj dneh. Ves čas kukamo skozi okna, ki nam ponujajo razgled na Savo, proti Mohorju in na stari trg. V kleti dobimo potrdilo, da je stavba zgrajena na živi skali, saj njeni deli marsikje gledajo iz sten. Pogledamo še v prodajalna in grajsko kavarno, potem pa se poslovimo od gradu, za katerega imata muzej in kraj še veliko načrtov.
V Krškem nas večino čaka presenečenje: Mestni muzej Krško, ki je našel svoje prostore pod streho treh hiš, domiselno povezanih v celoto. Ob ogledu razstav se spomnimo Valvazorja, Štovička, Josipine Hočevar, Kaplanovih fantov, pa tudi izgnancev, medičarstva in lectarstva, Save kot vodne poti, čarovništva ... Premalo časa za tako bogate postavitve, veliko se nas odloči, da se sem še vrnemo in vse bolj natančno pogledamo.
Zdaj pa na Rako, kjer nas čakajo gostoljubni člani Društva upokojencev.
Najprej nas pogostijo v Ambasadi cvička, od koder lepo vidimo naselje in grad, ki ga omenjajo že v 12. stoletju, zdaj pa nujno rabi sponzorje za obnovo. Po druženju nas zapeljejo na ogled lončarstva Kržan v Zalokah, bogate cerkve Svetega Lovrenca iz leta 1803, potem pa na pozno kosilo v restavracijo Silvester.
Ob dobri hrani in pijači prijajo zvoki ansambla Č'bularji, ki imajo prav posebne inštrumente. Gostitelji so se res izkazali in ni čudno, da se vračamo sorazmerno pozno. Pa saj smo pozno šli tudi na pot. :-)
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar