Megleno jutro, da je kakšna stopinja minusa, pa za decemberski dan tako ni nič posebnega. Pet nas je danes v Ponedeljkovi skupini Planinskega društva Lisca Sevnica in nobenega avtomobila ne rabimo, ker smo namenjeni na bližnjo Zajčjo Goro. Kar lepo markacijam proti Lisci sledimo, čeprav ne nameravamo tako daleč. Malo pokomentiramo novogradnje ob cesti, pa, kdo kje stanuje, potem pa je že treba navkreber v gozd. Kmalu nas mine veselje do klepeta, ker rabimo sapo za kaj drugega.
Še malo po cesti, pa po stezi in že stojimo pred Mastnakovo zidanico, da bi občudovali razgled. No, če ima človek rad meglo ... .
V njej se koplje Sevnica, cerkev Svetega Roka pa se že rešuje iz nje.
Na Zajčji Gori (naselje je uradno Ledina) nas obsije sonce. Na desni lepo vidimo Skalico, pa Metni Vrh, na levi pa: so to res Kamniške?
Po drugi strani hriba se spuščamo in tu se ustavimo pri gostoljubnih Prahovih. V topli kuhinji se krepčamo z orehovcem, dodamo še sveže spečene krvavice z zeljem, grlo pa poplaknemo z vinom. Ne vem prav dobro, s čim smo si zaslužili te dobrote. Gospodar nam razkaže še svojo mizarsko delavnico z neštetimi domiselnimi predmeti, pa tudi klepeta o pohodih in sprehodih ni ne konca, ne kraja.
Da pridemo v Sevnico, se moramo samo še spustiti po gozdni stezi in travniku do Ribnikov. Kratko in sladko bi lahko imenovali današnji pohod.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar