Sonce že toplo greje, ko se devet članov in članic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica zbira pri rondoju v Šmarju (Sevnica), da se odpeljemo na pohod. Najprej z dvema osebnima avtomobiloma do Radeč, kjer nas čaka najeti kombi, potem pa skozi Zidani Most in Celje do Polzele. Tam že zremo na Goro Oljko (733m), ampak najprej je na vrsti osvežitev s kavico v prijetnem lokalu s prijazno natakarico pri trgovini Tuš.
Zapeljemo se do nekdanje gostilne Jug, uradno spada k naselju Dobrič, parkiramo pri s cvetjem lepo urejeni hiši,
potem občudujemo razgled na Letuš, Mozirje, Kamniške Alpe, pa še na Zasavsko hribovje in kam drugam.
Po strmi poti se napotimo navkreber, v pomoč so stopnice, ponekod korenine.
Od časa do časa se pot malo zravna, da lahko poravnamo kolena, ob poti nas pozdravi križ in kasneje še kapelica.
Foto: Vinko Šeško.
Ko stopimo iz gozda, nas pozdravi mogočna romarska cerkev Svetega križa, ki so jo zgradili v 18. stoletju in je znana po glavnem oltarju kiparja Ferdinanda Galla. Ta je predstavil vrsto sedečih apostolov v naravni velikosti in živahnem pogovoru za mizo pri zadnji večerji.
Marsikdo ne ve, da je pod veliko cerkvijo še ena manjša.
Okrog cerkve in planinskega doma diši po sveže pokošenem senu, vabijo klopi, mize in ležalniki, nam pa zadiši tudi malica. To okolje je meni še posebno ljubo, saj sem nekaj poletij kot gimnazijka tu preživljala svoje počitnice ter pomagala stricu in teti, ki sta bila oskrbnika doma.
Počasi se vračamo k parkirišču in še malo poklepetamo pri klopi pod dišečo lipo, v Polzeli pa spet obiščemo jutranji lokal in se okrepčamo z napitki.
V Žalcu imamo nekaj težav z iskanjem parkirnega prostora, potem pa krenemo skozi park do Fontane piv Zeleno zlato, ki so jo odprli lani septembra.
Za osem evrov si kupimo vrček znanega oblikovalca Oskarja Kogoja in čip na njem omogoča, da si na šestih mestih natočimo po deci piva različnih okusov. Vmes si lahko vrček umijemo z vodo, da se okusi štajerskih pivovarjev ne bi pomešali.
Fontana je postavljena v lepem zelenem parku dišečih lip, obkrožajo pa jo informativne table o pridelovanju hmelja in z opisi posameznih vrst piva. Na spletni strani Turistično informacijskega centra lahko preberemo:
Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oziroma dveh fontanah, eni pivski in drugi, vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Fontano je gradilo podjetje Remont, tehnologijo pa zagotovilo podjetje Etra.
Foto: Vinko Govekar.
Na travi v parku so postavljeni tudi ležalniki, ki vabijo k počitku, v bližini pa je tudi nekaj kioskov s hrano ter mizami in klopmi, nedaleč stran tudi lepo vzdrževano stranišče. Popolna ponudba!
Še pred hudo vročino se vrnemo v Sevnico in zatečemo v hlad.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar