14. 1. 20

Soriška planina - 13. 1. 2020

Nas osem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica tokrat ob pol osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Megleno jutro, ki se malo odpre proti Trebnjemu, pa proti Ljubljani spet zapre. Mi pa s kombijem iskat sonce in lepe razglede. 


V Medvodah si ob kavici malo oddahnemo, potem pa naprej skozi Škofjo Loko, Železnike, Zali Log po Selški dolini. Megle ni več, travniki so okrašeni s slano, mi pa se začnemo vzpenjati po v zadnjem času urejeni cesti v Sorico, skozi njo in na Soriško planino



V bližini Litostrojske koče in novejšega Penziona in gostišča Lajnar v prijetni leseni preobleki parkiramo in se zazremo v belino smučišča pred nami. Res so sneg umetno naredili, ampak nekaj skupin mladih spretno in veselo vijuga po njem, manjši pa se ob krajši vlečnici šele učijo veščin smučanja. 


Previdno se napotimo preko delno zaledenelega parkirišča in začnem hoditi ob smučišču: malo po suhi travi s koščki snega in leda, malo po snegu, ki je potancan kot, da bi po njem hodili medvedi. Sledi pohodnikov je narava še dodatno oblikovala in zdaj je korak na takem terenu kar bolj varen. 

Foto: Ljubo Motore.
Naravnost navzgor grizemo kolena, 


razgledi nazaj so nam včasih izgovor, da spet zajamemo sapo, 300 metrov višine moramo premagati do vrha Lajnarja s 1549 metri. Tu pa smo kot na balkonu s prekrasnim razgledom


meglice med hribi proti jugovzhodu, Blegoš, Stari vrh, 


pod nami vas Sorica, 


naprej Podbrdo in Baška grapa, potem pa Črna prst, 


mogočni Triglav, 


Karavanke, Storžič, pred njim pa bliže Ratitovec. 



Da bi te razglede še popestrili, so postavili steber z luknjami, skozi katere je mogoče opazovati posamezne lepote. 


Od vojaških položajev prve svetovne vojne so tu ohranjeni bunker in podzemni prostori tik pod vrhom. 

Foto: Ljubo Motore.
Na prijetni leseni klopci in ob njej malicamo, se grejemo na prijetnem soncu in si malo oddahnemo.
Vračamo se po isti poti in zelo pazimo, da ne bi zdrsnili po pobočju. S kombijem se spustimo v Sorico, kjer nas pri domačinih, Slavičinih in Tonetovih prijateljih, čaka prava pogostitev: jabolčni zavitek, rogljički z mesom, rogljički s sirom, narezek iz domače salame, domača zaseka in jetrna pašteta, sir, doma pečen kruh, dve vrsti žgane pijače, dve vrsti vina, domači malinovec, kava ... 

Foto: Ljubo Motore.
Da ne bi kdo rekel kakšno o škrtih Gorenjcih. Tole je šele začetek ...



Ustavimo se še pri spomeniku Ivanu Groharju, slikarju, ki se je tu rodil, in uživamo v razgledu na Sorico in Lajnar.
Vračamo se po poti prihoda, urejamo vtise in z veseljem ugotavljamo, da je dan že malo daljši. Naš današnji pa je bil prekrasen.

Video:


3 komentarji:

PANTER pravi ...

Zelo zanimive in lepe fotke, super prikazan pohod. Bravo.

Romana Ivačič pravi ...

Hvala lepa! Krasen dan je bil.

BLUEHARP pravi ...

Fajn zgledajo fotke in video prikaz poti. Čestitam!