Iz Jevnice na Janče - 22. 3. 2022

Z vlakom ob 7.42 se nas šest od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica odpelje do Jevnice. 

Preko Save nas s hriba pozdravlja Cerkev svetega Miklavža, mi pa smo tokrat namenjeni k drugi Cerkvi svetega Miklavža - tisti na Jančah. 

V naselju z okoli 450 prebivalci takoj za Železniško postajo Jevnica, ki so jo zgradili krajani sami, zagledamo večjo zgradbo. To je podružnična šola Osnovne šole Gradec iz Litije s štirimi oddelki in 59 učenci in učenkami. Štiri oddelke ima tudi Vrtec Jurček v posebni stavbi in en oddelek vidimo na travniku pri jogi na prostem. Mi pa iščemo nekaj drugega in tudi najdemo: lokal pri trgovini, kjer posedimo ob kavi z mlekom po en evro in malo poklepetamo z domačini.

Na križišču nas kažipot usmeri na pešpot in to tak pravi, ki je običajen za cestne oznake.

Hodimo tik ob hišah, pozdravljajo pa nas mali zvončki, nekaj je tudi kronic, največ pa je žafrana. Pot vodi strmo navzgor, skozi gozd, po tem pa po velikem travniku, 

s katerega se nam odpirajo pogledi nazaj v savsko dolino. Redke hiše spadajo pod naselje Zgornja Jevnica (okrog 60 prebivalcev), 

tudi slikovita lesena. 

Nad njo sopihamo v hrib mimo spomenika iz druge svetovne vojne. 

Zelo lep del poti nas pelje postrani po gozdu, počasi se vzpenja, ob posekanem smrečju pa si privoščimo pravo aromoterapijo. 

Tu in tam se že kažejo cvetovi pasjega zoba. 

Ko pridemo na asfaltirano cesto, posedemo na hlode in si privoščimo osvežitev. Dobrodošlico pa nam izrečeta dva konja. Tu je konec Zgornje Jevnice in kmalu prečkamo mejo med Občino Litija in Mestno občino Ljubljana, kar čudno izgleda tu v hribih kar daleč od Ljubljane. 

Začenjajo se redke hiše naselja Janče med nenavadno razritimi travniki - verjetno so krivi divji prašiči. 

Strma bližnjica nas pripelje više na makadamsko cesto med travniki, ta naj bi bil Sadna cesta in tabla nam želi dobrodošlico v Deželi jagod. 

V tem letnem času teh ni, zato pa kar nekaj zaplat rese, predvsem pred Kmetijo Topolovčar. 

Pogledi pa nam uhajajo tja preko Save, kjer se v snegu kažejo Kamniško - Savinjske Alpe. 

Še malo skozi gozd in smo že pod strnjenim naseljem Janče (21 prebivalcev) in že vidimo zvonik Cerkve svetega Miklavža (Nikolaja). Viri navajajo:

Cerkev v Jančah je bila zgrajena leta 1796, posvečena je Sv. Nikolaju (Miklavžu). Nastala je iz  prvotne kapelice, zaobljubljene Sv. Nikolaju, ki pa danes služi kot prezbiterij. Cerkvena podoba je baročna iz prve polovice 18. stoletja. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar je posvečen Sv. Nikolaju, stranska pa Mariji brezmadežni in Presvetemu srcu Jezusovemu. Okoli cerkve je dokaj obširno pokopališče, kjer se nahajajo vzidane nagrobne plošče iz začetka 19. stoletja. To so najstarejši nagrobniki v občini Ljubljana. Vhod je zaznamovan z dvema kapelicama, leva je posvečena Žalostni materi božji, desna pa Sv. Miklavžu. Kapelici sta povezani z obokom, ki je nastal okoli leta 1880. Tik za vhodom je na fasadi spominska plaketa padlim iz prve svetovne vojne. Cerkveni zvonik je bil zgrajen leta 1830.

Kraj je znan iz zgodovine, tudi druge svetovne vojne: tu je spomenik in Planinski dom se imenuje po II. grupi odredov. Začuda je ob ponedeljkih odprt, zaprto imajo ob torkih. Okolica je zanimivo urejena, otrokom je namenjeno obširno igrišče, pred domom pa je velika odprta terasa z mizami in klopmi. Tudi notranjost je svojska: pregrade so iz neobdelanih drevesnih debel. Nekaj malice iz nahrbtnikov, priležeta se nam čaj in pivo, 

potem pa nas Mimi preseneti z velikimi kosi zavitka in porcijo štrukljev, za povrh pa še s kavo. Vse najboljše, Mimi. Varen korak in veliko dobrega ter lepega, tudi skupnega!

Sprehodimo se naokrog, v meglici se skriva Ljubljana, odkrijemo Šmarno goro, bolj pa se odpirajo razgledi proti jugu, vzhodu in severu. 

Nazaj v dolino bo treba. 

Po isti poti, ampak z razgledi, ki smo jih mogoče ob poti navzgor zgrešili. Predvsem je to pogled na gosto naseljeno pobočje nad Jevnico. Še dva krajša odmora, da si malo omočimo grla in že smo na Železniški postaji Jevnica. Ne čakamo dolgo: devet minut čez tri pripelje vlak za Dobovo in pred pol peto smo v Sevnici.

Čudovit dan in pot, po kateri že dolgo nismo hodili.

Več posnetkov

Video: