Na lepše z Jelko: devet nas je na vlaku ob 6.44 za Trebnje, deseta se nam pridruži v Boštanju. V Trebnjem prestopimo in to na nadomestni avtobusni prevoz do Mirne Peči, od tam naprej pa spet z vlakom. Kar pomladimo se, saj smo v glavnem v družbi z dijaki in dijakinjami.
Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih vetrc z vodoj poigrava.
Vodice šume in rosice prše brez konca v broneno kotanjo;
brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo.
Pa blizi ni cest, ah, v Elizij do zvezd ne morete kaplje šumeče.
In smele želje do Angele moje hitite zaman hrepeneče…
Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava,
ki ruši pokoj moji duši nocoj, brezskrbno pa deklica spava.
Pesem Na trgu je nastala leta 1897. Prvotni naslov je bil »Na novomeškem trgu«. Vodnjak je bil izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča, postavljen pa je bil leta 1955 na mestu, kjer je stal do leta 1903 litoželezni vodnjak. To je nasproti Bergmanove hiše, najimenitnejše hiše na trgu, kjer je živela Angela Smole, hči sodnega svetnika, pesnikova neuresničena ljubezen. Je dvonadstropna in ima lepo ohranjen atrij z arkadnimi hodniki. Ime je dobila po družini Bergmann, ki se je v hišo doselila sredi 19. stoletja. Bili so tudi lastniki lekarne "Pri kroni" vse do nacionalizacije leta 1949.
Že se nam mudi na malico: izbirali smo med gobovim loncem, segedinom s polento (6,50) in govejim zrezkom v gorčični omaki s skutinimi štrukljl (7,00), vsak je dobil tudi mešano solato.
Zdaj pa naprej. Mimo nekdanje Gimnazije Novo mesto, ki je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na prostoru današnje Slovenije (prva je verjetno Klasična gimnazija v Ljubljani). Kljub drugemu mestu po starosti pa je gimnazija z najdaljšim neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ustanovila jo je leta 1746 cesarica Marija Terezija, med letoma 1746 in 1870 so jo vodili frančiškani. Danes je v stavbi Glasbena šola Marjana Kozine, Gimnazija je na drugi lokaciji.
Mimo Galerije Jakčev dom v nekdanjem hotelu in kavarni družine Jakac, v kateri so razstavljena dela Božidarja Jakca, odidemo še na Kapitelj. Božidar Jakac je zapustil mestu Novo mesto svojo bogato zbirko, sestavljeno iz 828 del, risb, slik, grafik, krokijev, skic in fotografij. Celotno zbirko sestavljajo dela iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Tu je tudi Likovna pedagoška zbirka.
Zdaj pa nazaj h Krki, ki jo prečkamo po Kandijskem mostu (tudi Stari most) - to je železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta s Kandijo. Most prečka reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Zgrajen pa je bil leta 1898 le nekaj deset metrov od kraja, kjer je stal starejši leseni most, zgrajen leta 1600, ki so ga eno leto po odprtju železnega mostu porušili. Most je dolg 75 metrov, s svojo železno zakovičeno konstrukcijo pa sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije v Sloveniji.
Vrnemo se preko mostu in se spustimo ob Krko. To je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji. Izvira v Suhi krajini, teče najprej proti jugovzhodu, nato zavije na severovzhod, teče skozi Novo mesto in po vsej dolžini po Krški kotlini ter se pri Brežicah izliva v Savo. Po dolžini je druga najdaljša povsem slovenska reka (za Savinjo) in največja reka na Dolenjskem.
Na Krki pa gradijo novo brv za pešce in kolesarje.
Nekaj se nas ustavi v Gostišču Loka, drugi se sprehodijo naprej ob Krki, vsi pa se spet zberemo okrog dveh na Železniški postajo Novo mesto Center in se z mladimi zdrenjamo na vlak ob 14.14. Gneča je res velika, počasi pa le dobimo sedeže. V Trebnjem prestopimo na drugo kompozicijo in okrog pol štirih smo v Sevnici.
PRIJETNO IN POUČNO!
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji z nekaj nad 24.000 prebivalci (2020), prestolnica zgodovinske pokrajine Dolenjske ter sedež statistične regije Jugovzhodna Slovenija, upravne enote, mestne občine Novo mesto, rimskokatoliške novomeške škofije, novomeške univerze, ene najstarejših gimnazij v Sloveniji, šolskega centra z največjo višjo strokovno šolo v Sloveniji, Dolenjskega muzeja z galerijo Jakčev dom, v mestu pa so med drugim tudi Knjižnica Mirana Jarca, Kulturni center Janeza Trdine z galerijo Kocka, Galerija Simulaker in Anton Podbevšek teater. V Novem mestu izhaja od 1950 tedenski informativni pokrajinski časopis Dolenjski list. Od 1987 oddaja regionalni radio Krka, nekaj kasneje pa se mu je pridružila tudi lokalna televizija. Po svojem kulturnem pomenu in zgodovinskem bogastvu sodi Novo mesto med najimenitnejša slovenska mesta.
Novo mesto je središče Dolenjske. Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu Portoval(d), na vzhodu Ragov log, ki je delno preurejen v park in od 1955. leta povezan z levim bregom Krke po leseni brvi. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo. Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti Breg, ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti Jakac in Lamut. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko.
Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno, prometno (železniško vozlišče, na severnem obrobju se mestu približa Avtocesta A2 Karavanke - Ljubljana - Zagreb z dvema izvozoma za Novo mesto) in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska (Revoz - bivši IMV, Adria Mobil, TPV-Tovarna posebnih vozil), farmacevtska in kozmetična (Krka), tekstilna (Labod, prej tudi Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij Pionir Novo mesto je šlo 1996 v stečaj, zdaj pa so tam CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest in GPI.
Novo mesto ima 5 osnovnih šol (OŠ Grm, OŠ Bršljin, OŠ Drska, OŠ Center, OŠ Šmihel), glasbeno šolo, znamenito gimnazijo, ki je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na ozemlju današnje Slovenije, več srednjih šol, združenih v Šolski center Novo mesto z višjo strokovno šolo in z leta 1999 zgrajeno Športno dvorano Leona Štuklja, ki ustreza evropskim standardom za igranje košarke, odbojke in rokometa, Univerzitetno in raziskovalno središče oz. zasebno Univerzo v Novem mestu z več fakultetami ter Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena na področju zdravstva (Splošna bolnišnica Novo mesto, urgentni center in zdravstveni dom), bančništva, telekomunikacij in elektronskih medijev (Radio Krka, Radio Center, Radio Sraka, TV Vaš kanal Novo mesto), pravosodja, zavarovalništva, zaposlovanja. V mestu je poleg Športne dvorane Leona Štuklja več športnih objektov.
Arheologi so v dolenjskih kraških jamah odkrili sledove prvih naseljencev, ki so si v njih dom poiskali v obdobju bronaste dobe, za Novo mesto in okolico pa je predvsem pomemben blišč žarnih grobišč, kar odsevajo najdbe z Mestnih njiv. Poleg pepela so dodali še orodje, orožje in drugo. Iz železne dobe je znanih 22 situl in veliko steklenih jagod za nakit. Vdor Keltov, prihod Rimljanov leta 35 pred našim štetjem, vladali več stoletij. V šestem stoletju prihod Slovanov, pravi razcvet v 12. stoletju, v 13. se je pokazala potreba po pravem mestu. Od 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta 1335 v korist Habsburžanov. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi univerzo na Dunaju, kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«. Novemu mestu so bile dane mestne pravice 7. aprila 1365 v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu Rudolfswerth (Rudolfovo pristanišče). Ljudstvo je nastajajočo naselbino imenovalo kar Novo mesto, pa tudi v sočasni listini z dne 29. septembra 1365, ki jo hrani arhiv nemškega viteškega mesta na Dunaju, se ta nova naselbina imenuje Newestat (Novo mesto). Novo mesto je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti Jadranu stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni sodniki, pravica do trgovanja in sejmov. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na Kranjskem. V 16. stoletju so kmečki upori, različne bolezni in nagel razvoj Karlovca znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bilo tako silovito, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z Reko in Trstom so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja. Mesto je svoje obzidje ohranilo vse do polovice 18. stoletja, zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1786 je bilo mestno obzidje porušeno in prodano, z nekaterimi stolpi vred, ki so danes vzidani v stavbe; te stojijo na nekdanjih vhodih v mesto (npr.: "Na vratih" ob študijski knjižnici). Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena gimnazija. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad (kresijo) in postalo pomembno upravno in kulturno središče dolenjske pokrajine. Mesto je leta 1778 pridobilo deško šolo, v letu 1816 pa še dekliško. Konec 18. stoletja je celotno slovensko območje padlo v roke francoskega cesarstva. zaradi protiavstrijske nastrojenosti so Dolenjci, tako kot vsi Slovenci, Francoze videli kot odrešitelje, ti pa so upore kmetov zaradi visokih davkov krvavo zadušili. Leta 1850 je Novo mesto dobilo žandarmerijo in sodišče. Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta 1875 je bil sezidan Narodni dom, prvi na slovenskih tleh. Novomeška občina je prišla v upravljanje Slovencev leta 1871, dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta 1894 je Novo mesto dobilo železnico, leta 1905 mestno hišo - Rotovž na Glavnem trgu, leta 1908 pa so s hišnih pročelij odstranili vse nemške napise. Leta 1894 so usmiljeni bratje odprli tudi svojo bolnišnico v Kandiji, s čimer je novo mesto postalo zdravstveno središče Dolenjske, prav tako pa je opazno izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Leta 1908 se je v Novo mesto preselil tudi Drago Andrijanič, ki ga danes navajamo kot začetnika uspešne novomeške farmacevtske industrije (Krka). Po drugi svetovni vojni se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra 1943.
Ni komentarjev:
Objavite komentar