Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca ob običajni osmi uri na običajnem parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Šest nas je.
Foto: Vinko Šeško.
Ne, v bistvu osem, ker sta z nami tudi prikupna lisička, maskota projekta Lisička giba in njena spremljevalka. Na pot nas gre potem pet, ampak šele po obvezni kavici.Z avtom se odpeljemo do križišča pod Gradom Sevnica in nad vodohramom parkiramo.
Nakreber po Staroveškem hribu je gosta megla in komaj vidimo pod sabo v dolini Drožanjsko cesto. Sicer pa hodimo po Florjanski ulici, najdaljši v Sevnici.
Grmi in drevesa že kažejo znake jeseni, občudujemo jih, tudi zato, da hodimo bolj počasi - v stilu jeseni življenja. Hitrejši zagon dobimo s požirki medice, ki jo ponudi gostoljubna gospodinja ob poti.
Na Škovcu srečamo Milico, ki jo maha v nasprotno smer, pa jo pregovorimo in krene z nami. Tako nas je na poti šest. Florjanska ulica se spusti v dolino,
mi pa jo zapustimo in po gozdu (Gline jame) krenemo proti Pečju.
Dežnikarice nas pozdravijo in kar sredi poti tudi jurčki. Doline nam še vedno zakrivajo megle,
tudi v naselju Pečje in Cerkvi svete Marjete iz leta 1688, prvotna cerkev pa je stala na tem mestu celih tristo let prej.
Spustimo se med travnike in zavijemo po lepo urejeni poti - na konec sveta. Smo na skrajnem vzhodnem kamnitem osamelcu Kraglovih pečin,
Foto: Ljubo Motore.
globoko spodaj pod nami pa cesta, železnica in Sava. 
Vzorno urejena okolica: stopnice vodijo do skale, pri kateri je tudi klop za oddih in razglede.
V megli komaj razločimo kovinskega srnjaka na sosednjem osamelcu.
Foto: Ljubo Motore.
Na kratko pomalicamo, potem pa se vrnemo v naselje, 
Foto: Ljubo Motore.
kjer nas že na soncu pogosti lastnik in skrbnik tega kamnitega osamelca z ženo. Ogledamo si še njuno edinstveno kočo malo niže, potem pa spet na Florjansko ulico in vzpon do avtomobila.Štiri ure za pot, ki zahteva kakšni dve uri? SMO PA ZATO DLJE IN BOLJ UŽIVALI!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar