Danes pa Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje izjemoma v četrtek:
Tu se pa ravnina konča, na začetku široka gladka pot, potem malo ožja in bolj kamnita, nas vodi v breg. Vmes je tudi kakšna klop za oddih, posebno velika je pri plezališču.
Spustimo se na "balkon", da uživamo v razgledu na Celje.
Pred vstopom na Celjski stari grad si malo oddahnemo, okrepčamo, potem za ceno pet evrov vstopimo v ta največji srednjeveški grad v Sloveniji. V Kavarni Veronika najprej kava in klepet na soncu, ki že kar lepo greje.
Navzdol gre veliko hitreje in na Železniški postaji Celje smo že tako zgodaj, da gre nekaj udeleženk na vlak ob 12.28. Druge si v dveh lokalih privoščimo malico in ujamemo vlak eno uro kasneje. V Sevnici smo okrog pol treh.
KRATKO - A SLADKO!
Pogled na obzidje in ostanke gradu je veličasten. Grad ima
svoje začetke v drugi polovici 12. stoletja, postavili so ga Vovbržani. Po
izumrtju te rodbine ga prevzame Žovneška gospoda: Friderik Žovneški se preseli
na Stari grad in poslopje posodobi v udobnejšo bivalno rezidenco. Leta 1341 je
povzdignjen v grofa Celjskega, kar pomeni začetek te dinastije. Največji vzpon
doseže za časa Hermana II, ki se povezuje z najpomembnejšimi plemiškimi
družinami tistega časa. Njegov najstarejši sin Friderik II je povzdignjen v državnega kneza (tudi Ulrik
II), zaradi ljubezni z Veroniko Deseniško ga da oče zapreti v stolp, Veroniko
pa umoriti. Rodbina Celjskih izumre leta 1456 z umorom zadnjega moškega potomca
Ulrika II in grad prevzamejo Habsburžani.
Najlepši pogled na mesto je seveda s ploščadi nekdanjega
Palacija. Novejša pridobitev je postavitev Pod zlatimi zvezdami v Stolpu nad
Pelikanovo potjo, ki na treh etažah prikazuje okolje grajske postojanke s
tipično opremo poznega srednjega veka - izpred skoraj 600 let. Ogledamo si
lahko orožje, pohištvo, drobne predmete.
23 metrov visoki obrambni stolp, ki ga danes imenujejo
Friderikov stolp, so grofje Celjski zgradili v 14. stoletju kot zadnje
zatočišče pred napadalci s skoraj tri metre debelimi zidovi in vhodom v prvem
nadstropju. Tu so skladiščili orožje, okoli vrhnjega nadstropja je potekal
obrambni hodnik, v prvem nadstropju pa je bila urejena temnica, kjer je bil
zaprt tudi Friderik II. Danes je čisto spodaj razstava mučilnih naprav Teater
groze. Na stopnišču vas v animirani obliki pozdravi sam Friderik in pove svojo zgodbo.
Lahko se z njim slikate in si pošljete posnetek po elektronski pošti. Malo više
lahko zaplešete z Veroniko. Z vrha se spet odpirajo lepi razgledi daleč
naokoli. Prostor pred Friderikovim stolpom je romantično prizorišče številnih
prireditev. Blizu vhoda je prostor za dogajanje z mlajšimi obiskovalci, med
deli obzidja pa tudi trta, potomka tiste z Lenta.
CELJE
Je mesto na Štajerskem, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije. S 37.122 prebivalci je četrto največje slovensko mesto, vseskozi primerljivo s trenutno tretjim - Kranjem, mogoče ga pa je prehitel celo Koper. Leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oziroma Celjski kotlini. Srednja nadmorska višina mesta je 241 m.
Sodišča, šole, knjižnice, muzeji, galerije, sedež škofije,
bolnišnica. Sejemske prireditve. Šport: atletika, rokomet.
Največja znamenitost je Stari grad Celje, ki se prvič omenja
leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na
Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake
zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba.
Prva naselbina iz časa halštatske kulture (8. do 6. stoletja pred našim štejem), močno keltsko naselje, leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia. Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami – ena najbolj cvetočih rimskih kolonij. V petem stoletju jo upostošijo Huni. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij. Avstroogrska, vojni … Gospodarstvo: veliko propadlih tovarn (Cinkarna, Emo …).
Železniško postajo Celje so zgradili leta 1846, ko je v Celje pripeljal prvi vlak. Pri zgradbi stoji največja platana v Sloveniji, zaradi katere so morali celo prilagoditi traso ceste.
Viri: Wikipedia in spletne strani
Ni komentarjev:
Objavite komentar