24. 3. 24

Kamenjak in Pula - 20. 3. 2024

Odhod ob nenavadni četrti uri zjutraj, kar nam je pa omogočilo res bogat program dneva, ki sta ga pripravila Tone (Šeško) in Toni  (Turizem Toni). Do postajališča Ravbarkomanda se nas nabere 44, seveda pa nam tu že zadiši kavica s kakšnim dodatkom. Mejo prestopimo kar nekako mimogrede, 


že smo preko Mirne, vso pot pa uživamo ob pogledu na belino cvetočega črnega trna, roza cvetje breskev in še druge barve pomladnega cvetja in grmovja.

Zapeljemo se do polotoka Kamenjak, ki predstavlja najjužnejši del istrskega polotoka in se nahaja pri naselju Premantura (približno 10 kilometrov oddaljen od Pule). Je zaščiteno naravno območje, dolgo 9,5 kilometra in široko od 400 do 1600 metrov, celotna njegova obala pa je dolga skoraj 30 kilometrov. V času sezone je promet z motornimi vozili prepovedan, pobirajo tudi vstopnino, 


zdaj pa je še ne in tudi zapeljemo se lahko malo naprej od zapornice v lep sončen dan z malo vetra.

Zdaj pa je že treba vzeti kaj za pod zob. V grmovje pa ne rinemo predaleč zaradi skritih kotičkov, ker opazimo veliko razrite zemlje od divjih prašičev. 


Potem pa na pohod: ob zalivih, zalivčkih, po kamnitih ploščah in mehkejših širokih in ozkih poteh, brez posebnih vzponov, 

Foto: PD Videm.
tik ob obali pa tudi z malo plezanja po kamnitih skladih. 




Spremlja nas drobno cvetje, pa tudi visoka drevesna resa, na nas se pogosto z borovcev vsuje tudi oblak cvetnega prahu. Sploh se pa čudimo: Kamenjak? Saj je ob obali res veliko kamenja, sam polotok pa se kopa v zelenju.

Foto: Marta Brežan.

Na razgledišču ob vojaškem bunkerju se večina odpravi na celotno daljšo pot, nekateri pa prečimo polotok in se zatečemo v senco lokala na prostem, ki ga šele pripravljajo. 

Foto: Marta Brežan.
Mi pa imamo svoje zaloge hrane in pijače in ob prijetnem klepetu jo dobro načnemo. Jelka izkoristi še posebni tobogan, jaz ne morem mirno mimo gugalnic ... Vračamo se po drugi strani polotoka in hitrejša skupina nas dohiti. Vmes si privoščimo še krajši postanek, potem pa odkorakamo prav do zapornice in vhoda, kjer nas avtobus pobere okrog enih.

Na poti proti Puli se ustavimo v Akvariju (v privatni lasti), ki je svoje prostore leta 2002 našel v utrdbi Verudela. To je zelo dobro ohranjena trdnjava in predstavlja vrhunec evropskega fortifikacijskega gradbeništva 19. stoletja. 




Neverjetno dobro so izkoristili prostore utrdbe in baterije San Giovanni za prikaz bogastva morskih in sladkih voda, pa tudi za zbirko Carske in kraljevske mornarice z maketami ladij in izobraževalnimi plakati. Do treh si komaj zmoremo ogledati vse, kar je razstavljeno.

Zdaj pa v Pulo: parkiramo na obali, 




potem pa sprehod mimo Puljske arene, skozi Slavolok Sergijevcev (Zlata vrata) na trg z Mestno hišo in Avgustovim hramom. Na terasah lokalov se nam prileže kaj tekočega. 


Samo še v Spominski park pokukamo, potem pa proti domu.


Na povratku občudujemo sončni zahod, se za kratek čas ustavimo za nujne zadeve, potem pa v Sevnico: ob devetih smo doma.

Podatki o znamenitostih  so pod videom.
Video:




KAMENJAK

Zakaj je vreden obiska?

Zaradi 30 kilometrov dolge obale. Za polotok dolžine 9.500 metrov je značilna razčlenjena obala z več kot 30 slikovitimi zalivi in s kristalno čistim morjem. V arhipelagu je 11 nenaseljenih otočkov, ki čakajo, da jih obiščete. Zaradi skokov v globino turkiznega morja, raziskovanja s kajaki, barčkov v zalivih, edinstvene flre in favne s številnimi endemičnimi vrstami, bližine Pule … Na območju se nahaja preko 550 različnih vrst rastlin, še posebej izstopajo orhideje, med katerimi je pet endemičnih vrst.

Polotok Kamenjak predstavlja najjužnejši del istrskega polotoka in se nahaja pri naselju Premantura  (približno 10 kilometrov oddaljen od Pule). Je zaščiteno naravno območje, dolgo 9,5 kilometra in široko od 400 do 1600 metrov, celotna njegova obala pa je dolga skoraj 30 kilometrov.

Kamenjak velja za enega najlepših Sredozemskih polotokov. Njegova posebnost so razčlenjena dolga obala, številne kamnite in peščene plaže ter zanimiv zaliv Kolumbarica s podvodno jamo, ki se nahaja na skrajnem južnem delu.

PULA

Pulj (hrvaško Pula, italijansko Pola, istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta. Pulj je največje mesto in sedež in nekaterih uradov Istrske županije (njen sedež je sicer v Pazinu), Univerze Juraja Dobrile, Istrskega narodnega kazališta (gledališča), luške kapitanije (Lučka kapetanija Pula) za hrvaško Istro in drugotni (konkatedralni) sedež rimskokatoliške Poreško-Puljske škofije. Pulj je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske manjšine v Istri. Italijansko ime Pola izhaja iz rimskega imena Provincia Iulia Pola Polentia Herculanea.

Leži na jugu istrskega polotoka, v dobro zaščitenem zalivu, kjer je Med drugim znana puljska ladjedelnica Uljanik.

Pulj je znan po svojem blagem podnebju, mirnem morju in lepi naravi. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva in turizma. Pulj je administrativno središče Istre že od rimskih časov. Mesto je poznano po dokaj ohranjenih rimskih zgradbah, od katerih je najbolj znan amfiteater Arena iz prvega stoletja, ki je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih.

Od leta 1859 do razpada avstro-ogrske monarhije 1918 je bil Pulj glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice, hkrati pa tudi zelo pomembna ladjedelnica, v katerih so gradili avstrijske vojne ladje.

Puljska arena (hrvaško: Pulska Arena, italijansko: Arena di Pola), je ime amfiteatra v Pulju na Hrvaškem. Arena je edini preostali rimski amfiteater, ki ima štiri stranske stolpe in v celoti ohranjene vse tri rimske arhitekturne rede. Zgrajena je bila med letoma 27–68 našega štetja in je šesta največja ohranjena rimska arena na svetu. Redek primerek med 200 rimskimi amfiteatri, je najlepše ohranjen starodavni spomenik na Hrvaškem.

Avgustov hram

Svetišče na Forumu je posvečeno boginji Romi in cesarju Avgustu, zgrajeno pa je bilo med letom 2 pred Kristusom in letom 14, ko je Avgust preminil. Po obliki ima tipično konstrukcijo svetišča. Njegova funkcija se je skozi čas spreminjala: s koncem poganske antike je osnovna funkcija svetišča prenehala, uporabljalo se je kot cerkev, zatem kot skladišče za žito, z začetkom XIX. st. pa je bil vanj postavljen muzej kamnitih spomenikov. Leta 1944 je bilo porušeno skoraj v celoti zaradi bombardiranja, njegova rekonstrukcija pa je potekala od leta 1945 do 1947. Danes se tukaj nahaja manjša razstava antičnih skulptur iz kamna in brona. Za drugo identično svetišče, od katerega je ohranjena samo zadnja stena, se predvideva, da je bilo zgrajeno v istem času in istem stilu, po izročilu pa se imenuje Dijanin hram.

Slavolok Sergijevcev

Slavolok Sergijevcev v Pulju je vrhunsko arhitekturno delo iz pozne helenistične rimske gradnje. Zgrajen je v čast pripadnikov istoimenske družine.Slavolok Sergijevcev, znan kot Zlata vrata, je zgradila družina Sergijev, mogočna rimska družina, ki je svojo slavo in moč uspela zadržati več stoletij. Ime Porta Aurea, Zlata vrata, dobi zaradi bogato okrašenega luka in pozlate na mestnih vratih, na katera se je, kot tudi na mestno obzidje, naslanjal slavolok. Vrata in obzidje je zrušeno v 19. stoletju, ko je bil sprejet novi urbanistični plan po katerem je bilo predvideno širjenje mestnega jedra. Slavolok je vrhunsko arhitekturno delo pozno helenističnega rimskega gradbeništva. Lok doseže višino osem metrov, datira pa v konec 1. stoletja pr.n.št., med leto 29 in 27. V spomin na tri pripadnika Sergijevcev, Lucija Sergija, Lucija Sergija Lepida in Gneja Sergija ga je s svojim denarjem dala narediti Salvia Postuma Sergi. Ta podatek je znan zahvaljujoč do danes ohranjenim napisom. Slavolok je nastal po smrti trojice omenjenih patricijev in ima simbolični karakter spomina na preminule člane družine. Ker so verjetno pokopani nekje drugje, slavolok nima klasičen grobni karakter. Korintski stil z pomembnim vplivom helenistične-maloazijske umetnosti je najbolj viden na okrasnih motivih. Zahodna stran slavoloka je bogato okrašena, vzhodni del pa je večina ostal klesarski neobdelan. Ker se je nahajal znotraj obzidja, se v antičnem obdobju s vzhodne strani mesta niti ni videl, zato je tudi okrasitev s te strani bistveno slabša. Danes se nahaja v središču trga Portarata, kjer se ob slavoloku nahaja tudi gledališče, kjer se izvajajo številne kulturne manifestacije.

Akvarij

Je u privatnom vlasništvu biologinje i znanstvenice dr. sc. Milene Mičić, koja je tvrtku osnovala 2000. godine. Od sasvim malenog obiteljskog poduzeća, Aquarium Pula je prerastao u tvrtku koja danas zapošljava preko 30 djelatnika. Nacionalno je prepoznat kao edukativno i znanstveno središte uvršteno u sam vrh turističkih atrakcija grada Pule.

Utrdba Verudela je ena od najbolje ohranjenih trdnjav in se smatra za vrhunec evropskega fortifikacijskega gradbeništva 19. stoletja. Ko so v začetku 19. stoletja Pulj prevzele habsburške vojaške oblasti se začne transformacija mesta. Poleg tega, da so Pulj z železniško progo povezali z Dunajem in mesto spremenili v vojaško luko, so začeli tudi z izgradnjo fortifikacijskega sistema. Novi obrambni sistem se je gradil od leta 1813 do leta 1918. Od 56 obrambnih kompleksov in stavb jih je do danes na področju Pulja še 31, od tega 17 utrdb, 8 topniških enot, stražarnica, smodnišnica in razne druge stavbe. Trdnjava Verudela je ena od najbolje ohranjenih utrdb zunanjega sistema obrambe, ki je branila Pulj od napadov sovražnikov z morja. Trdnjava Verudela predstavlja vrhunec evropske fortifikacijske graditve v 19. stoletju in se je gradila od leta 1881 do leta 1886. Zgrajena je s tradicionalno tehniko kamnitih blokov, oboki so zgrajeni od opeke in armiranega betona, rov pa je izdolben v živo steno. Do leta 1918 je bila pod oblastjo Avstro-Ogrske monarhije, nato jo je prevzela italijanska vojska ter je tedaj izgubila svoj prepoznaven videz, ker so bili iz trdnjave odstranjeni vsi kovinski predmeti skupaj z impozantnimi topovi. Trdnjavo so kasneje uporabljale nemške vojaške enote, od leta 1945 pa je bila v lasti Jugoslovanske narodne armade, ki jo je predala mestu Pulj. Neprestano menjavanje njenega pomena in funkcije v zadnjih petdesetih letih se je končalo, ko je trdnjavo prevzel Akvarij Pulj. Od leta 2008 je vpisana v Register varstva kulturnih dobrin Republike Hrvaške.

Vir: Wikipedia in druge spletne strani.


Ni komentarjev: