Ob petih popoldne imamo zadnjo abonmajsko predstavo te sezone v ljubljanski Drami. Zakaj si ne bi dneva še dodatno obogatili? Pet se nas odpravi na pot z vlakom ob 9.40 z Železniške postaje Sevnica, ena se nam pridruži na Bregu. Skoraj po voznem redu smo že pred pol dvanajsto v Ljubljani. To pa je pravi čas za kosilo, no, ja, za malico. V lokalu Hitra žlica na Nazorjevi si jo privoščimo: meni gre najbolj v slast piščančja obara in jabolčni zavitek, ki je skoraj brez testa in ne pretirano sladek.
Zdaj pa počasi proti postajališču Konzorcij, ker ima želodec nekaj dela.
Pod tem imenom severnjaki razumejo zabavišče parke, mogoče
je najbolj znani tisti na Danskem v Københavnu iz leta 1843, ki je tretji
najstarejši na svetu. Sicer pa ime izhaja iz Rima, pa Pariza. V Ljubljani so
obstajale parkovne površine že v srednjem veku, Načrtno so ga posamezni
lastniki urejali v baročnem obdobju. Načrt za javni park je v obdobju Ilirskih
provinc izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813.
Kasneje so ga urejali različni vrtnarji, po potresu je pri urejanju posameznih
delov županu Ivanu Hribarju svetoval arhitekt Maks Fabiani. Dobro
stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je Jože Plečnik delno preuredil
podobo parka. V parku so polagoma zgradili otroško igrišče, druga igrišča,
Kopališče Ilirija, Športno dvorano Tivoli ... V njem sta še dva
pomembnejša baročna objekta: Cekinov in Tivolski grad. V prvem je Muzej
novejše in sodobne zgodovine Slovenije, v drugem Mednarodni grafični
likovni center. Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom park sestavlja
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s 459 ha.
Posebnost je ribnik: dolžina 140 m, širina 50 m,
globina 0,9 - 1,3 m, prostornina 5000 - 7700 m3. Leta 1880 so v parku
Tivoli uredili ribnik, ki so mu meščani preprosto rekli “bajer”. Ribnik je
nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško
drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in
druge ribe in seveda žabe. Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu
drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja
denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje
opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku, kasneje tudi čolnarjenja. Ob ribniku je manjši
botanični park z rastlinjakom.
Na vodi pa pravo bogastvo lokvanjev v beli in roza barvi.
Za popestritev še simpatična družina labodov s puhastimi mladiči.
Grafike na Jakopičevem sprehajališču nas ne privlačijo preveč,
Nebotičnik je ugledna stolpnica v središču Ljubljane in ena najbolj prepoznavnih mestnih znamenitosti. Njenih trinajst nadstropij se dviga v višino 70,35 m. Zasnoval jo je slovenski arhitekt Vladimir Šubic, gradnja na mestu nekdanjega srednjeveškega samostana se je začela 19. aprila 1931, stavba pa je bila odprta 21. februarja 1933. Po dokončanju je bila najvišja stavba v Kraljevini Jugoslaviji in deveta najvišja stolpnica v Evropi. Bila je in je nekaj časa ostala najvišja stanovanjska stavba v Evropi. Nebotičnik je pretežno poslovni prostor: v pritličju in prvem nadstropju gosti različne trgovine, v nadstropjih od drugega do petega pa se nahajajo različne pisarne. Od šestega do devetega nadstropja so zasebni domovi. V zgornjih treh nadstropjih so kavarna, bar in razgledna ploščad. Druge podrobnosti.
Zdaj pa že moramo pohiteti na lokalni avtobus in v Šiško, kjer v nekdanjih prostorih Tovarne Litostroj domuje Drama. Ob petih popoldne imamo z dijaki predstavo Cyrano de Bergerac. Spet imamo sedeže v prvi in drugi vrsti, kar pa ni vedno prednost: oprema na odru že nakazuje, da bo veliko glasbe in to glasne. Bobni, kitare, gong, množica mikrofonov, verjetno bo to zelo daleč od originalne predstave drame v verzih francoskega pisca Edmonda Rostanda, premierno prikazane u Parizu leta 1897. Ostalo je sicer vprašanje, ali je izgled človeka najpomembnejši v življenju, ali so njegovi darovi dragocenejši. Drugače pa: preglasna glasba, preveč kričanja, nepotrebne kletvice in drugi vulgarni izrazi ... Niti dijaki niso nasedli poceni koketiranju z njimi v obliki izrazov njihovega žargona.
BOGAT NARAVOSLOVNO - KULTURNI DAN!
Video:
2 komentarja:
Zanimiv dan, lepih doživetij ...
Ravno prave skupaj ...
Objavite komentar