Ponedeljkova skupina izjemoma ni bila na pohodu v hribe, samo v stari del Sevnice smo se potrudili na pijačo in klepet. Torek je bil v celoti posvečen uživanju v Ljubljani: stojnice, trgovine, morje lučk in okraskov. Plavanje v Laškem na silvestrski dan je bilo nekaj res uživaškega, pa kosilo, ki je sledilo, tudi. Zvečer je pokalo kot na fronti, zato je bilo prijetno na toplem klepetati na daljavo. Novo leto sem začela tudi s sprehodi na sveti Rok, v petek zvečer pa smo imeli uradno zabavo društva upokojencev. Godba železničarjev iz Zidanega Mosta z gosti se je res izkazala, hotel Ajdovec pa z okusno večerjo. Včeraj je bilo treba pokukati na sejem in se malo sprehoditi, da je bilo danes dovolj kondicije za pohod na Bohor.
Zjutraj me ni zeblo samo do takrat, ko sem videla, da je trinajst stopinj pod ničlo. Z avtomobili do Pokojnika pri Zabukovju je kar šlo, potem pa smo se ogrevali s hitro hojo v hrib. Kmalu smo bili poplačani za trud: sneg in ivje sta se zalesketala v sončnih žarkih in bilo je kot v zimski pravljici. V dveh urah in pol smo preko Javornika (1023 metrov) uspeli priti do koče na Bohorju, kjer smo z veseljem ugotovili, da jim gosti v preteklih prazničnih dneh še niso vsega pojedli in popili. Srečali smo veliko planinskih prijateljev iz Krškega, Brežic in drugod, pozdravljanja in voščil ni bilo ne konca ne kraja. Tudi povratek je bil s soncem obsijan, tako lep dan je bil, da smo nekateri sklenili pešačiti do doma - do Sevnice. Tako smo dvem uram hoje dodali še dve uri in pol in se vrnili v mraku. Dobro smo izkoristili dan: od svita do večera, res bi bilo škoda biti doma in se ne naužiti teh lepot zimske narave.
Zjutraj me ni zeblo samo do takrat, ko sem videla, da je trinajst stopinj pod ničlo. Z avtomobili do Pokojnika pri Zabukovju je kar šlo, potem pa smo se ogrevali s hitro hojo v hrib. Kmalu smo bili poplačani za trud: sneg in ivje sta se zalesketala v sončnih žarkih in bilo je kot v zimski pravljici. V dveh urah in pol smo preko Javornika (1023 metrov) uspeli priti do koče na Bohorju, kjer smo z veseljem ugotovili, da jim gosti v preteklih prazničnih dneh še niso vsega pojedli in popili. Srečali smo veliko planinskih prijateljev iz Krškega, Brežic in drugod, pozdravljanja in voščil ni bilo ne konca ne kraja. Tudi povratek je bil s soncem obsijan, tako lep dan je bil, da smo nekateri sklenili pešačiti do doma - do Sevnice. Tako smo dvem uram hoje dodali še dve uri in pol in se vrnili v mraku. Dobro smo izkoristili dan: od svita do večera, res bi bilo škoda biti doma in se ne naužiti teh lepot zimske narave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar