Megla, megla, sama megla... Kje pa bo sonce? Na Kumu gotovo, saj je vrh 1220 metrov visok. Torej z avtomobili do Malega Kuma, potem pa peš. Še vedno megla, nekaj centimetrov snega, veliko ivja, občasno ga rahla sapica strese po nas, kot bi snežilo. Naenkrat pa se rob gozda nad nami pozlati, nebo so verjetno na sveže modro pobarvali, megleno je samo še morje pod nami. Pot ni dolga, po dobri uri smo na vrhu, kjer so gore na obzorju kot na sliki. Le zoprno piha, zato smo tem bolj veseli odprtega planinskega doma, čeprav je navadno ob ponedeljkih zaprt. Topla peč, velika izbira hrane in pijače, prijazen oskrbnik s pomočnico - kaj bi si lahko še želeli? Pri hoji navzdol zelo pazimo, saj kaj lahko spodrsne na zglajenem snegu. Ne moremo verjeti, da je treba nazaj v meglo, občudujemo pa mojstrovine v ivju in načrtujemo nov pohod proti soncu za naslednji teden.
Hvala Vinku Govekarju za skupinski posnetek!
Ni komentarjev:
Objavite komentar