Ta sobotni planinski izlet je nekaj posebnega, ker gremo v neznano. Darinka nas že pred odhodom izzove k ugibanju, kam gremo. Ker so že vsi udeleženci iz dolenjskega konca v avtobusu, planinka iz Radeč pa je tudi morala priti v Sevnico, se nam malo dozdeva, da sploh ne bomo šli na desni breg Save. Ugibamo: Bizeljsko, Svete gore, Macelj... Da se ne bi izgubili po celi severovzhodni Sloveniji, nam Darinka izda, da bomo obiskali arheološko najdišče. Rifnik - se mi posveti in si s tem prislužim lično kapo Planinske zveze Slovenije.
Torej ob Sevničini do Planine, potem pa skozi Dobje do Šentjurja. V eni uri smo tam. Ne moremo se nehati čuditi, kako se je ta kraj razširil: industrija, obrt, trgovine, nove stanovanjske zgradbe. Tudi stare stavbe lepo renovirajo, izstopa osnovna šola, pa tudi muzej je našel svoje mesto v lepo obnovljeni stavbi nasproti cerkve svetega Jurija. V tem starem trškem okolju je tudi prijetno gostišče, kjer zadovoljimo svoje prve potrebe.
Vodička nam v muzeju predstavi bogastva Rifnika, kjer so ljudje živeli že v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Njene tehtne besede in bogastvo preko 600 eksponatov od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov nas prepričata o pomenu najdišča. Zbirka je urejena pregledno in prijetno na oko, popestrita pa jo še rekonstrukcija hiše iz teh davnih časov in prikaz obleke.
Z Matjažem, ki je naš lokalni planinski vodnik, se potem odpravimo peš na Rifnik. Eno uro se vzpenjamo po zelenih travnikih, mimo hiš, skozi gozd, ki se odeva v jesenske barve. Občudujemo tudi razvaline gradu Rifnik (Reichenegg), ki je prvič omenjen v 14. stoletju, uporni kmetje pa so ga razrušili v 17. stoletju. Na vrtovih in ob hišah je še veliko cvetja, preseneti nas pa tudi jablana, ki je si zdi, da je znova pomlad in je ponovno zacvetela. Žal nam je, da nismo prišli kakšen dan prej, najdemo namreč veliko gob štorovk, ki pa so že prestare za uporabo. Na vrhu Rifnika se sprehodimo med ostanki zidov dveh cerkva, ob obzidju, pokukamo v staro cisterno in dopolnimo svoje znanje ob informativnih tablah v rekonstruirani stari hiši. Z vzponom smo si zaslužili malico, ki nam tu na zraku prav tekne.
Pod vrhom stoji lična brunarica, ki je informacijska pisarna, nas pa vodnik pelje mimo nje strmo navzdol. Končno so megla malo dvigne in se pred nami odprejo doline. Preko potoka in spet je treba strmo v hrib, kjer se kmalu priključimo markirani poti na Resevno. Malo po strmih stezah, malo po složnih kolovozih, pogosto pa nam družbo dela med ostalimi listavci tudi kostanj, vmes bori, pa borovničevje, praprot in resa. Ugotovimo, da smo v naselje Šibenik, ampak edino morje je megla, res pa se na mnogih mestih dvigajo visoke in strme skale. V uri in pol z Rifnika prispemo do razglednega stolpa na Resevni, ki so ga na nadmorski višini 682 metrov zgradili v letih 1995 in 1996. Čeprav ne pričakujemo razgleda, se nekateri povzpnemo 20 metrov visoko in zremo v meglo, ki pa se ponekod že trga. Koča pod vrhom nam nudi prijetno zavetje in dober golaž, potem pa še jabolčni zavitek. Sicer pa je vse naokrog delavno, saj bo v nedeljo otvoritev novega objekta in igral bo celo ansambel Slak. En dan smo prezgodnji.
Po kosilu se skozi oblake in megle prebije celo nekaj sončnih žarkov in lahkih nog se mimo lesenega zavetišča spet uro in pol vračamo proti Šentjurju, kjer nas pri Ferleževem valjčnem mlinu čaka avtobus. Šele kasneje izvemo, da je to bodoči muzej mlinarstva na Slovenskem. Ob prihodu v Sevnico nas osveži nekaj dežnih kapelj, da se ne bi pritoževali nad vremensko napovedjo, ki je bila bolj mokra. Z dobro voljo pa smo pregnali oblake in dež, saj imajo ponoči dovolj časa za svoje delovanje.
Več fotografij:
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/%C5%A0entjur%20-%20Rifnik%20-%20Resevna%20-%2010.%2010.%202009
http://www.sentjur.si/
http://www.turizem-sentjur.com/
http://www.turizem-sentjur.com/Muzeji/Muzej-Zakladi-Rifnika.html
http://www.turizem-sentjur.com/Pohodnistvo/Planinski-dom-na-Resevni.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar