Zjutraj se hitimo opravičevati lastniku trgovine, da smo parkirali na njegovem dvorišču, ta pa je zelo prijazen in mu ni nič mar za naše gostovanje. Pri njem kupimo, kar rabimo, si privoščimo običajni bogati zajtrk s kosmiči, margarino, marmelado, medom, kruhom, mlekom, čajem, pravo kavo - po obvezni dezinfekciji, seveda. Na bencinski črpalki zastonj napolnimo še rezervarje z vodo in preverimo ceno bencina: neosvinčeni je navadno od 1.63 do 1.65 evra.
Podobnost geografskih imen na zemljevidu nas najprej pripelje na področje Gleann Cholm Cille, od koder se je zelo veliko ljudi odselilo s trebuhom za kruhom. Prijazna mladenka nas poskuša navdušiti za lokalne znamenitosti s klifi ter podzemnimi jamami, po njeni zaslugi pa se ob prvi pravi možnosti za obračanje sprehodimo tudi po krasni Srebrni obali. Na povratku odkrijemo še muzej - skansen, ki je urejen kot vasica iz starih časov,
ob cesti pa tudi primere rezanja in sušenja šote.
Z velikim pričakovanjem iščemo na obzorju "mizasto goro" v obliki čeljusti Ben Bulben, na katero naj bi se povzpeli. Gostišče pri slikoviti cerkvi s pokopališčem se nama z Vinkom zdi primeren prostor, da povprašava za možnosti vzpona. Kljub gneči gostov ob času kosila nama prijazno razložijo, da z avtobusom ne bomo daleč prišli, namesto vrha pa nam priporočajo panoramsko pot.
Tudi na parkirišču in okrog cerkve je veliko obiskovalcev in končno odkrijemo, da smo v kraju Drumcliff, kjer je na pokopališču levo od cerkve pokopan slavni irski pesnik William Butler Yeats (1865 - 1939), ki se je sicer rodil v Dublinu in živel po svetu, občasno pa tudi tu in dobival inspiracije za svoje delo. V Drumcliffu je služboval njegov prastari oče in pravnuk, ki je najbolj znani pesnik stare šole, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1923 in je njegovo delo zakoreninjeno v ljudskem izročilu, je napisal svoj lastni epitaf, ki se začne: "Pod Ben Bulbena golo glavo v Drumcliffu je Yeatsov grob ...". Na nagrobni plošči pa piše: "Hladno poglej na življenje, na smrt. Konjenik, naprej!". Pred pokopališčem je zanimiv spomenik s čepečo moško figuro in Yeatsovimi verzi iz leta 2003, na pokopališču visoki križ iz enajstega stoletja z motivi iz svetega pisma, preko ceste pa ostanek okroglega stolpa iz desetega stoletja. Leta 1396 ga je zadela strela in večino kamenja so uporabili za gradnjo bližnjega mosta. Ker legenda pravi, da se bo stolp zrušil na najpametnejšega, ki bo šel mimo, mu mi iz previdnosti raje ne hodimo blizu. Sicer pa je bil na tem mestu že v šestem stoletju samostan. Prvotna samostanska cerkev je verjetno pod današnjo cesto, farna cerkev Svetega Columba pa je bila zgrajena leta 1809 in renovirana 1999. Zanimiva je njena oltarna slika. Med pripravljanjem kosila nekateri pri prijetnih 19 stopinjah klepetamo z mimoidočimi: s Sonjo se pogovarja obiskovalka slovenskega rodu, mene sprašuje radovedna Angležinja o našem načinu potovanja in nekajkrat zapoje "Amazing", ker se ji vse skupaj zdi res presenetljivo in neverjetno.
Po ozki cesti rinemo na izhodišče panoramske poti in Emanuela prepustimo mukam obračanja. Mi se napotimo po široki poti pod goro Ben Bulben in kaj kmalu se znajdemo v gaju cvetočega rododendrona in grmov fuksij. Ko se odpre še pogled na morje, smo zadovoljni in zadovoljeni, nič nam ne manjka vzpon na vrh gore (526m), ki so jo ledeniki izklesali pred 320 milijoni leti. V letih 1894 - 1979 so tu kopali barit.
Še naprej se vozimo po Yeatsovi deželi, skozi mesto Sligo do kraja Rosses Point, kjer sta brata Yeats: eden pesnik, drugi slikar, preživljala poletja. Nekateri vandrovci pa so pred leti tukaj v kampu preživeli eno noč.
Največji vtis na nas napravi kip ženske (avtor Niall Breton) iz leta 2002, ki z iztegnjenima rokama simbolizira slovo in pričakovanje, da se mornarji varno vrnejo (Waiting on Shore - Čakanje na obali). Slavi spomin na pogumne ljudi, ki so živeli, pluli in se izgubili na morju. Tu stoji zato, da prihodnje generacije ne bodo pozabile zgodovine ponosa in preživetja, izgube in bolečine.
Za zaključek dneva obiščemo še Carrowmore Tombs - megalitsko pokopališče, največje pokopališče iz kamene dobe na Irskem in drugo največje v Evropi z okoli 30 vidnimi grobnicami od 60 odkritih. Starost so ocenili na okrog pet tisoč let, odkrili pa so tudi sedem tisoč let star grob. Veliko kamenja so razvozili za gradnjo, drugo mirno pozira turistom med zelenimi travniki. Uradno je sicer že zaprto, ampak se da najti pot in že se dobrikamo konju in preganjamo zajce, obenem pa preizkušamo energijo tega področja. Verjamem, da je na takih mestih veliko pozitivne energije, vseeno pa je nenavaden občutek, ko te nekaj poščegeta po koži na rokah, pa to ni veter.
Še danes bi želeli priti čim bliže gori Croagh Patrick, na katero se povzpnemo jutri. Ob tihi pesmi začnemo izginjati na pograde, ustavimo pa se v naselju tik pod našim ciljem. Baje je nekdo ponoči prišel z baterijo k priprtim vratom avtobusa in pozdravil "Hello!", mi smo pa kar naprej spali spanje pravičnega.
Srebrna obala očara vse nas,
Ben Bulben pa kaže ves svoj okras:
rododendroni, fuksije, zraven še kaj,
duh časa, poeti, to pravi je raj. Gremo ...
Video:
Vinkov video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar