Devet članov Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica je na poti v Krakovski gozd preko Krškega in Kostanjevice, kjer napravimo obvezni postanek za kavico ali kakav. Potem pa malo nazaj po cesti in prevoz do Leničevega doma, ki je v lasti škofije Novo mesto.
Poleg dveh lepo urejenih zgradb je tu še travnato igrišče in vrelec tople vode. 35 stopinj topla voda vre iz vrtine, ki je globoka okoli 800 metrov. 45 litrov na sekundo jo je in razen za ogrevanje doma je ne uporabljajo, teče v prazno. Spori zaradi lastništva, težave z dovoljenji, pregovorna slovenska zavist? Kdo bi vedel. Ker vrelec obkroža le nizki betonski rob, bi se lahko kdo od nepazljivih še neprostovoljno okopal v njem.
Po makadamski cesti zakorakoma v Krakovski gozd, na poti nas ves čas spremlja pesem ptic in obilica cvetja.
Tega je še posebno veliko ob potoku Senuša: podlesne vetrnice, posebne vrste jetrnik, ki je samo modre barve, kalužnice in močvirski tulipani ali logarice.
Vse ob jezercih, mlakah, potočkih (vode je res dovolj),
pod krošnjami zanimivo oblikovanih dreves in grmovja, ki po malem že zeleni. V virih o gozdu lahko preberemo: "V gozdovih, ki so bili samostanska last, so že pred več kot sto leti strokovno uredili gozdne površine. Krakovski gozd se razprostira na okoli 3.000 hektarjih površine med Krko in Savo. Je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji. V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od leta 1952 zavarovan sekundarni pragozd. Dobova drevesa so stara od 300 let in visoka do 40 metrov." Večina gozda je v cerkveni lasti.
Ob potoku opazimo sledi bobrov,
kmalu pa pridemo do bivaka Lovske družine Veliki Podlog, katerega terasa nam nudi zavetje za zgodnjo malico. Kot naročen pride tudi domačin, ki nam skuha dišečo kavico in poklepeta z nami.
Po blatni poti gremo iskat divje prašiče, k sreči pa najdemo le njihove sledi, bolj vztrajna Vinko in Ljubo pa najdeta tudi orlovo gnezdo.
Vračamo se po isti poti in delno po travnikih na drugi strani potoka, kjer najdemo spet prave vrtove logaric.
Ob napisu za Krakovski pragozd pot uberemo na desno in po makadamski cesti - ravni, kot bi jo z ravnilom narisal, raziskujemo še v to smer.
Levo in desno je veliko vode, krasijo jo žareče kalužnice, bele podlesne vetrnice, modri pljučniki ...,
iz nje pa poganjajo tudi šilasti listi močvirske perunike, ki bo s svojimi rumenimi cvetovi krasila te gozdove maja.
Lani smo jo občudovali na pohodu po evropski pešpoti E7.
Foto: Vinko Šeško.
Na začetku pragozda se zberemo za skupinski posnetek in razmislek, kako nekateri pustošijo s sečnjo tudi tu, kljub zaščiti.
Vračamo se po avtocesti in na postajališču Zaloke ob njej obiščemo pomnik slovenskim vojakom, ki so drugega julija 1991 tu ustavili enoto jugoslovanske vojske. Izvoz za Rako, potem pa po slikovitih gričkih preko Rovišča in Zavratca domov. Seveda se je treba vmes še ustaviti na Logu pri Anici in Francitu, da si suha grla namočimo z dvema odličnima vrstama piva in vinom, ter pohod ovrednotimo s prijetnim klepetom.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar