Zaradi napovedi slabega vremena in okoliščin ima danes študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica posebni program. Zberemo se šele ob pol devetih in se zapeljemo skozi Radeče, potem pa po dolini Sopote in v hrib na Svibno. Tu nas pod razvalinami gradu, ki je tu stal že verjetno v 12. stoletju, izrecno pa je omenjen v 14. stoletju, pričakata mogočna figa in prijazen fant. Ta še ne hodi v šolo, s svojo mlajšo sestrico pa je pripravljen prinesti ključ od cerkve, če si jo želimo ogledati. Res lepa dobrodošlica!
Vendar imamo mi v svoji sredi skrbnega Janka, ki se je dogovoril z župnikom, da nam razloži zgodovino župnije in cerkve Povišanje svetega Križa. Tudi začetki te segajo v 12. stoletje, vsebuje pa elemente romanike, gotike, baroka in neoromanike.
Poleg glavnega baročnega oltarja svetega Križa, so pomebni še stranski oltar z Marijo Sočutno iz leta 1415, na platno naslikan križev pot, bogat lestenec ... Lesen poslikan strop pa se nekako ne vklaplja v okolje.
Janko nas popelje naprej h kovaču Martinu Oblaku, ki obuja srednji vek z izdelovanjem oklepov in mečev. Ogenj gori in kladivo poje na nakovalu. Okrepimo se s kozarčkom "ta kratkega" in ogledamo bogato razstavo. Ker začenja rositi, se odpravimo naprej.
Mimo cerkve svetega Janeza na Počakovem se zapeljemo do kmetije Martinovega brata,
ki nas ljubeznivo vodi preko travnika v gozd do naravne posebnosti Jeračeve smreke.
Na Zavodu za gozdove so o njej zapisali: Smo zares v Jatni? Pred seboj imamo cipreso?! Ne! To je smreka! Da, smreka, popolnoma podobna cipresi, z obsegom 91,5 cm, premerom skoraj 30 cm in višino 23 m. Kako je prišlo do te biološke nenavadnosti ? Verjetno je posledica mutacije, da je zrasla smreka na nadmorski višini 700 m z zelo ozko in gosto raščeno krošnjo. Lahko ji rečemo tudi stebrasta smreka. Takšne smreke so sicer značilne za visokogorski svet, vendar gre tam za evolucijsko prilagoditev populacije na obilne snežne padavine. Toda Jeračeva stebrasta smreka se od njih razlikuje po tem, da je krošnja mnogo gostejša in veje mnogo krajše in bolj uleknjene, segajoče skoraj do panja. Stebraste smreke so pri nas velika redkost, zato si zaslužijo vso pozornost. Z občinskim odlokom je bila razglašena za dendrološki spomenik (Ur.l.št.: 24 z dne 27.marca 1998)
Na povratku se pri Oblakovih okrepčamo z jabolčnikom in občudujemo živino v hlevu.
Pri cerkvi se ustavimo in obudimo spomin na Mavricija Scheyerja (1837 - 1894), gozdarskega strokovnjaka češkega rodu, ki je 26 let preživel v Radečah in služboval kot nadupravitelj Lowenfeldovega gozdarskega veleposestva. Vodil je postavitev parne žage in gozdne železnice, pa tudi pogozditev 400 hektarov gozdov Jatne. Napisal je prvo slovensko gozdarsko knjigo in praktične tablice za izračun kubature lesa in prostornine oglarskih kop. Tudi sicer je bil v kraju in širše spoštovana osebnost: skrbel je za reveže, obnovo cest, bil načelnik odbora pri gradnji železnega mosta preko Save ...
Po makadamski cesti se zapeljemo vse do bivaka na Magolniku, kjer nas gozdarji, lovci in ostali domačini sprejmejo s pijačo.
V gozdu pod bivakom so prave poljane pomladanskih velikih zvončkov ali kronic, malo više se jim pridružijo še šopki teloha. Malo poklepetamo, potem pa se napotimo nekaj sto metrov peš do mesta, kjer je 11. 11. 2013 vetrolom popolnoma zrušil skoraj tri hektarje gozda.
Gozdarji so s pomočjo tabornikov že zasadili nova drevesa, danes pa prisostvujemo odkritju informativne table o naravni ujmi in sanaciji gozdov. Še vedno po malem dežuje, nagaja tudi veter, zato se brž odpravimo na toplo v Hišo na Magolniku.
V prijetnih prostorih razstavlja mojster fotografije Vinko Šeško in z zanimanjem odkrivamo, kje vse je iskal motive. Po obeh slovesnostih v čast Dnevu gozdov zadiši po pečenih dobrotah, ki jih še primerno zalijemo.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar