Že nekaj časa smo načrtovali prečkanje Save s cicko, danes pa to uresničujemo. Tokrat se nas osem članov in članic študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zbere kar na Železniški postaji Sevnica, ena pa se nam pridruži na terenu. Vlak ima nekaj minut zamude, okrog desetih pa le krenemo proti Zidanemu Mostu.
Naprej v smeri Hrastnika krenemo peš približno en kilometer daleč. Malo se vzpenjamo, na desni se odcepi strma steza Aškerčeve poti,
potem pa cesta za Širje in kar takoj načrtujemo, da ga bo treba enkrat v prihodnosti obiskati. Na levi spremljamo železnico in ob njej delavnice. Ko se spustimo do prehoda preko proge smo že pri cicki.
Žičnica (cicka ali luftpon) je speljana preko Save med naseljema Zavrate in Zidani Most, severozahodno od Zidanega Mostu, ob stezi v Škratovo dolino. Kovinska kabina je obešena na jeklenice, speljane z enega brega Save na drugi, in z njo se lahko peljeta dve osebi hkrati. Postavili so jo leta 1953 (z vitli in škripci so vlekli žico) in je delo samouka iz Podkraja, tesarja Rotarja iz Hrastnika najprej za prevoz lesa, leta 1954 pa so dodali še kabino. Na odseku Hrastnik - Zidani Most je bilo takih žičnic pet, saj na razdalji 12 kilometrov od Hrastnika do Radeč ni nobenega mosta, toda od petih je ta še edina ohranjena. Vzdrževanje cicke je prepuščeno krajanom, sicer pa je prevoz na lastno odgovornost, kajti pri cicki ni nič v skladu s sedanjimi predpisi. Vpisana pa je v register nepremične kulturne dediščine.Tudi lastnik zemljišča še ni znan. Veliko je za to žičnico napravil Ivan Albreht, rojen Ljubljančan, ki je mladost preživel v Podkraju, služboval pa v Trbovljah, kjer živi tudi danes. Že od malih nog je inovativen in je poskrbel za obnovo žičnice čez Savo leta 2014, ko je dobila tudi novo kabino.
Na drugi strani reke nam že maha Nevenka, ki se je z avtom pripeljala po ozki cesti iz Radeč.
Z vrtenjem posebnega kolesa ji pošljemo kabino, potem pa jo potegnemo na našo stran.
Po dva in dva se preko Save prepeljemo vsi. Ročica na kolesu je tudi na drugi strani in le malo moči in spretnosti je treba za prevoz. Tudi, če si sam, ni problema: z jekleno vrvjo se potegneš na drugo stran,
naš Jože nam to takoj demonstrira.
Za kolesarje so na kabino dodali kavelj, na katerega lahko obesiš kolo, baje je takih prevozov zadnje čase vse več, za pohodnike na Kum skozi Škratovo dolino pa je to tako običajni način prevoza.
V bližini cicke so v grmovju ob potoku ostanki nekdanjega mlina, više sta še mlin in hiša. Smo na meji občine Radeče in po ozki cesti, ki je v smeri Hrastnika trenutno delno zaprta za promet, začnemo hoditi proti Radečam.
Dolino Save objemajo hribi, jesen je obarvala nekaj grmov in drevja,
s strmega brega se spušča slap.
V betonski škarpi je narava poskrbela za cvetlične aranžmaje, iz gozda pa zadiši tudi po ciklamah.
Pogledujemo na levi breg, kjer se nad železnico in cesto stiska domačija,
potem pa se odpre pogled na Železniško postajo Zidani Most.
Najbolj zanimivi so seveda trije mostovi. Pri domačiji ob cesti se nam jelenjad umakne,
zato pa lahko občudujemo cvetje ob redkih hišah.
Najdemo tudi pravo bogastvo štorovk.
Na lični hiški občudujemo ornamente: tu je gospodinja iz Češke in je iz svoje domovine prinesla delček kulturne dediščine.
Stari most v Radečah pa je pomemben tehniški spomenik. V viru lahko preberemo:
Železni most čez reko Savo je drugi najdaljši kovičen most v Evropi. Most se v enem samem loku čudovito pne preko Save. Zgrajen je bil leta 1894 in je zeleno obarvan. Viden je že od daleč in tako privablja številne poglede potnikov z vlaka ali s ceste. Železni most je bil nekdaj edina prometna povezava med Kranjsko in Štajersko. Danes predstavlja pomemben tehniški spomenik, ki je namenjen le pešcem in sprehajalcem. Ob izgradnji je bil ta gradbeno-tehniški dosežek tretji največji most na območju takratne Avstro-Ogrske. Slikoviti most je bil dokončan le v enajstih mesecih, kar je bil poseben rekord. Železni most nima podpornih nosilcev, širok je 6 metrov, dolg je 84 metrov, njegova nosilnost pa je 12 ton. Celotna konstrukcija je izdelana iz valjanih železnih profilov, njegova edinstvenost pa je tudi, da so vsi spoji med seboj kovičeni. Vozlišče železnega mostu je bilo izdelano iz hrastovih plohov. Ko so v Radečah naredili nov železobetonski most, je stari železni most dobil novo vlogo. Postal je namreč pomembna krajevna znamenitost, priljubljena sprehajalna pot in prostor za sprostitev.
Most je zaradi bogastva rož res lep na pogled, zanimiv pa je podatek, da zdrži 460 kilogramov na kvadratni meter.
Gostilna & pizzeria Pr´Veseljak nam nudi zavetje za strnitev vtisov in načrtovanje pohodov v bodoče ob kavici in drugih osvežilnih napitkih. Ne bo nam še zmanjkalo zanimivih krajev. Še sprehod ob Savi,
pogled proti staremu mostu in Gorami nad njim, po novejšem mostu do Železniške postaje Radeče in z vlakom domov. Tudi tokrat je vreme zdržalo, nič ni deževalo.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar