Saj vremenska napoved ni bila tako slaba, ampak zjutraj dežuje in ob devetih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) pod dežniki sklenemo, da mora biti danes pot trda in ne preveč dolga. 13 nas je od študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica in na pot se odpravimo s tremi avtomobili.
Prej pa mora Boris pojesti svoj pozni zajtrk kar na terenu.
Mimo Boštanja se peljemo do Vrhovega in parkiramo pri pokopališču. Z veseljem ugotovimo, da se je zvedrilo in dežnikov ne rabimo več.
Sprehodimo se mimo sončnih kolektorjev Elektrarne Vrhovo do mosta preko Save.
Naš pogled pritegne prava regata račk, oblaki pa se tudi ogledujejo v Savi. Na koncu mosta krenemo na desno po široki cesti ob Savi, ki so jo delno uredili šele pred kratkim.
Oziramo se proti Elektrarni Vrhovo,
v zatoku pa nas zmoti veliko lesa in odpadkov. Vodo sicer svežita dva pritoka - potočka. Pred naseljem Šentjur na Polju se makedamska cesta prelevi v betonsko pot. V naselju ni nikjer nikogar: mlajši v šoli, odrasli v službah.
Za povratek se odločimo kar za cesto, ob kateri se med krajšim postankom malo okrepčamo.
V Račici nas neugodno preseneti kar nekaj poslopij, ki propadajo, nekatere domačije pa so res lepo urejene.
Med rožami je veliko jesenskih anemon, tudi kakšna bela vrtnica se znajde poleg njih, marsikje pa vinika žari v lepih jesenskih barvah.
Preko polja nas vodi pot in Loko pri Zidanem Mostu pustimo na naši desni. Ko prečkamo progo na sicer zavarovanem prehodu, Boris razloži, zakaj imamo prometni znak Andrejev križ. V viru lahko preberemo:
Apostol Andrej je oznanjal vero po svetu in na stara leta je bil škof v grškem mestu Patras, kjer je med preganjanjem rimskega cesarja Nerona prišel pred sodišče (okoli leta 60). Po bičanju je bil obsojen na smrt na križu, postavljenem v obliki črke X, ki se zato imenuje 'Andrejev križ'.
By Juan Correa de Vivar - Galería online, Museo del Prado., Javna last, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=44914968
Ob sadovnjaku, v katerem obirajo sadje, ugotavljamo, da je letina jabolk kar bogata.
Še po mostu preko Save, ob kolektorjih in že smo pri avtomobilih.
Okrog sedem kilometrov smo prehodili.
Na Vrhovem posedimo v Baru Barbara, popijemo osvežilne napitke in poklepetamo.
Ne žari samo grm na sosedovem vrtu, tudi sonce sije: napravili smo si lep dan in še vreme se je izboljšalo. Hvala, Irena, za idejo in vodenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar