Danes nas je sedem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica, ki na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) ob nekaj drobnih kapljicah izpod neba modrujemo, kam kreniti. Z dvema avtomobiloma se peljemo ob Sevnični, uživamo na urejeni cesti proti Planini, v Dobju pa je obvezen postanek za kavo. Zdaj ni več daleč do naselja Gorica in Slivniškega jezera,
kjer parkiramo pri lokalu na bregu jezera. Pred tremi leti smo konec novembra celo jezero že obhodili, tokrat se odločimo za nasprotno smer:
najprej v hrib pod vinograde,
Pregrada Tratna, ki jo je leta 1975 pomagal graditi tudi naš Vinko Govekar, je dolga 81 metrov, visoka pa 17,2 metra.
Na informativni tabli piše tudi, da jezero vsebuje štiri milijone kubičnih metrov vode, ima največjo globino 14,5 metrov, dolžina njegove obale znaša 7,8 kilometra, površina pa 84 hektarov. Voda je speljana na majhno hidroelektrarno, višek pa skozi poseben predor. Tu se uradno začne tok reke Voglajne, pred zajezitvijo pa je nastala ob sotočju dveh glavnih potokov. V bližini so za ograjo ribniki, ribiški dom nad njimi pa je videti zapuščen.
Povzpnemo se na pregrado in čudimo temu, da so uredili zipline, tudi številka je na voljo, če bi jo želeli uporabiti. Hodimo po lepo utrjeni poti nad jezerom,
potem pa se spustimo čisto k vodi
in jezimo nad zapuščenim Ribiškim domom, ki je moral biti včasih prav imeniten.
Naprej ne gremo ob vodi, ampak uberemo bližnjico preko manjše brežine s preprogami mehkega maha,
potem pa po cesti in po travnikih ob jezeru.
in s tem prikličemo tri labode, ki nas pridejo pozdravit. Hiše imajo še vedno oznako Tratna ob Voglajni,
mimo kapelice pa pridemo pod naselje Lipovec.
Hoditi po asfaltu nam ni preveč všeč, zato pri drstišču poskušamo prečkati vodne bazene, pa nam tik pred koncem zmanjka trdih tal in se moramo vrniti. Skrajni konec Slivniškega jezera sega že v občino Šmarje pri Jelšah, mi pa se pri naselje Drobinsko vrnemo v občino Šentjur. Delno moramo hoditi po cesti,
nasmejimo se domiselnemu obeležju vaščanu za 50 let z zanimivim kažipotom,
kolikor se pa da, izbiramo mehkejše steze pod naseljem Rakitovec.
kjer parkiramo pri lokalu na bregu jezera. Pred tremi leti smo konec novembra celo jezero že obhodili, tokrat se odločimo za nasprotno smer:
najprej v hrib pod vinograde,
Foto: Ljubo Motore.
nato pa po gozdu do pregrade in hidroelektrarne Tratna. 
Pregrada Tratna, ki jo je leta 1975 pomagal graditi tudi naš Vinko Govekar, je dolga 81 metrov, visoka pa 17,2 metra.
Na informativni tabli piše tudi, da jezero vsebuje štiri milijone kubičnih metrov vode, ima največjo globino 14,5 metrov, dolžina njegove obale znaša 7,8 kilometra, površina pa 84 hektarov. Voda je speljana na majhno hidroelektrarno, višek pa skozi poseben predor. Tu se uradno začne tok reke Voglajne, pred zajezitvijo pa je nastala ob sotočju dveh glavnih potokov. V bližini so za ograjo ribniki, ribiški dom nad njimi pa je videti zapuščen.
Povzpnemo se na pregrado in čudimo temu, da so uredili zipline, tudi številka je na voljo, če bi jo želeli uporabiti. Hodimo po lepo utrjeni poti nad jezerom,
potem pa se spustimo čisto k vodi
in jezimo nad zapuščenim Ribiškim domom, ki je moral biti včasih prav imeniten.
Naprej ne gremo ob vodi, ampak uberemo bližnjico preko manjše brežine s preprogami mehkega maha,
potem pa po cesti in po travnikih ob jezeru.
Večjo sliko je posnel Ljubo Motore.
Pri pripravni mizi in klopeh malicamo 
in s tem prikličemo tri labode, ki nas pridejo pozdravit. Hiše imajo še vedno oznako Tratna ob Voglajni,
mimo kapelice pa pridemo pod naselje Lipovec.
Foto: Vinko Šeško.
Za trenutek posije sonce, pa se kmalu spet skrije.
Hoditi po asfaltu nam ni preveč všeč, zato pri drstišču poskušamo prečkati vodne bazene, pa nam tik pred koncem zmanjka trdih tal in se moramo vrniti. Skrajni konec Slivniškega jezera sega že v občino Šmarje pri Jelšah, mi pa se pri naselje Drobinsko vrnemo v občino Šentjur. Delno moramo hoditi po cesti,
nasmejimo se domiselnemu obeležju vaščanu za 50 let z zanimivim kažipotom,
kolikor se pa da, izbiramo mehkejše steze pod naseljem Rakitovec.
Če smo že parkirali na plaži Ramna, je treba izkoristiti še lepo urejen lokal, kjer se okrepimo s pijačo. Ljubo, vse najboljše!
Še podatki s spletne strani:
Blizu kraja Gorica pri Slivnici, ob cesti proti Podčetrtku, se na 84 ha površine razprostira Slivniško jezero, ali kozjansko morje, kot ga mnogi imenujejo. Dolžina jezera je 5 kilometrov, jezero pa doseže širino pol kilometra. Nastalo je leta 1976 z zajezitvijo Drobinskega potoka in potoka Ločnica.
Vzhodni del Slivniškega jezera, vključno z izlivnim delom Drobinskega potoka in Ločnice, je opredeljen kot drstišče rib. Neformalno je razglašen za ihtiološki in ornitološki rezervat v obsegu cca. 40 ha vodnega ter obvodnega prostora. Naseljuje ga cca 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem pa je mogoče najti tudi nekatere redke vrste rastlin.
Jezero je primerno za ribolov, vodne športe, rekreacijsko dejavnost in piknike. Na Ramni plaži, kjer je tudi gostinska ponudba, se odvijajo razne družabne prireditve.
Dostop: Slivniško jezero leži 5 km južno od Šentjurja.
Dež nam je prizanesel, za trenutek se je celo pokazalo sonce, prve kapljice pa so nas dosegle spet v Sevnici.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar