Nedelja obeta kar lepo vreme in s prijateljico Ljubico se nameniva v Zagreb. Malo naju skrbi, kako bo z zamudo brzega vlaka, pa jo ima k sreči samo nekaj minut. Ni pa od nikoder sprevodnika, da bi nama prodal karti, na Železniški postaji Sevnica jih ob nedeljah ne prodajajo. V Dobovi sledi daljši postanek za policijski in carinski pregled in Ljubica teče na postajo kupit karte, vendar tudi tu blagajna ni odprta. Vozno karto od Savskega Marofa do Zagreba nama potem zaračuna hrvaški sprevodnik, ki pa nama ne more upoštevati popusta za upokojence.
Zagreb naju pričaka v soncu, ozračje je toplo, kjub temu pa se ljudje na Trgu kralja Tomislava veselo drsajo.
Zrinjavac je poln stojnic v obliki hišk, razočara pa me Marićev prolaz, ki letos ni nič okrašen.
Na poti proti Cvijetnemu trgu naju razveselijo najmlajši s prazničnimi pesmimi, na ulicah so lepo urejene stojnice,
na samem trgu pa je treba pokukati tudi v lepo dekorirane trgovine, ki so kljub nedelji odprte.
Zdaj pa naprej na Ilico, kjer se zazreva v Lovaćki rog, ki nosi zdaj naslov v nemščini, za njim pa najdeva stopnice na Grič. Povsod vrvi od ljudi, posebno še na ploščadi pred Klovićevimi dvori, kjer so začasne lokale povišali v terase.
Lep pogled na katedralo, ki jo še vedno renovirajo,
potem pa pokukava še na dvorišče, kjer so uredili drsališče. Pri Kuli Lotrščak komaj prideva mimo turističnega enonadstropnega avtobusa, ki zaradi veliko parkiranih avtomobilov težko obrača.
Pred cerkvijo svetega Marka stoji velika smreka z okraski: največ je letos tudi v drugih aranžmajih "orašarjev" - kipcev vojaka, ki je včasih služil za trenje orehov.
Preko Parka Bele IV se spustiva po stopnicah na Strossmayerjevo šetalište, kjer zadiši po klobasah in drugih dobrotah na mnogih stojnicah. Počasi se spustiva do vhoda v Tunel Grič, ki so ga zgradili v drugi svetovni vojni kot zaklonišče, leta 2016 pa so ga odprli za javnost. Dolg je 350 metrov, širok 3,2 metra, v širšem delu pa 5,5 metra. Omenjenih je pet vhodov, oziroma izhodov, vsaj eden je zaprt, ob tistem v parku pri vzpenjači je tudi podzemno stranišče.
S figurami in lučmi so uspeli pričarati prav čarobno vzdušje.
Čeprav prijateljica "časti" z dvema mericama pečenega kostanja, je le treba tudi sesti in kaj konkretnega pojesti.
V vogalu tržnice Dolac je restavracija odprta 24 ur na dan, navadno sem si privoščila lignje, tokrat pa to izbiro prepustim Ljubici, jaz pa uživam ob čevapčičih v mladem siru in vrhnju. Za prste oblizat! Poplaknemo pa te dobrote s pivom.
V vogalu tržnice Dolac je restavracija odprta 24 ur na dan, navadno sem si privoščila lignje, tokrat pa to izbiro prepustim Ljubici, jaz pa uživam ob čevapčičih v mladem siru in vrhnju. Za prste oblizat! Poplaknemo pa te dobrote s pivom.
Pred katedralo so že pripravili sceno za božično zgodbo na prostem, praznično vzdušje vlada tudi pod njo, me pa se po stopnicah povzpneva na Šalato k športnim in medicinskim objektom. Po tako lepem vremenu je pravi užitek takole pretegniti noge.
Zdaj je pa že čas, da se posvetiva tudi Trgu bana Josipa Jelačića, na katerem je poleg izvira vode Manduševac in pravljičnega naselja stojnic v belem zrasla še terasa za poglede "od zgoraj". Midve pa si zaželiva še z večje višine in se zapeljeva na Neboder, ki ponuja skora 360 stopinj razgleda na Zagreb. Pobirajo po 60 kun vstopnine, dobiva pa tudi žig na roko, da lahko zvečer ponovno prideva, kasneje pa še kartico za zastonj obiske do 20. februarja.
Zagreb je kot na dlani, potem pa se prileže kava z razgledom v lepo praznično urejenem okolju, kjer lahko posediš, na nekaj mizah pa je pripravljena tudi igra Človek, ne jezi se.
Zabavno je iti celo na stranišče. Brez dodatnega simbola je takoj jasno, katera vrata so za ženske.
Začne se tudi degustacija Gavrilovićevih izdelkov in mimogrede dobiva še malico.
Napotiva se do Umjetničkog paviljona, kjer je postavljena razstava najslavnejšega ameriškega kiparja 20. stoletja: Alexander Calder je to.
Autor Montrealais od en.wikipedia.org, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2251484
Poleg dekorativnih gvašev so razstavljeni še mobili in stabili.
Na ulicah so prižgali luči,
Zrinjevac kar žari, mimo pripelje praznično okrašeni tramvaj,
še posebno slovesno je na Trgu bana Josipa Jelačića.
Spet se dvigneva v nebotičnik, da osvetleno mesto občudujeva od zgoraj, pokusiva še nekaj Gavrilovičevih dobrot, potem pa se preko Cvijetnega trga vračava proti železniški postaji.
Seveda je treba pozornost posvetiti tudi živahnemu drsališču na Trgu Kralja Tomislava, potem pa počasi na vlak. Čeprav pripelje iz Beograda, ima samo nekaj minut zamude in na njem je dovolj prostora. Zanimivo: ne pogleda naju niti hrvaški, niti slovenski sprevodnik, tako se na slovenski strani voziva spet zastonj.
Dan za uživanje!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar