Tokrat se Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica zbira ob osmih v Zavetišču pod svetim Rokom, da krenemo še na zadnji pohod v tem letu. Po krajšem pogovoru se nas osem odloči za Zajčjo goro in stopamo preko Sevnične,
potem pa kar v breg med hišami, ki so zrasle na pobočju.
Foto: Ljubo Motore.
Teren je razmočen, zato hodimo raje po cesti in se oziramo v dolino,
kjer se Boštanj šele izvija iz megle.
Na križišču malo postojimo, si ogledamo navodila Komunale Sevnica glede odpadkov, občudujemo markacijo v lepem okolju, potem pa se začnemo spuščati: najprej po cesti, pa skozi gozd, še malo po cesti, dokler ne pridemo do odcepa gozdne poti proti Orešju.
Ta je sicer blatna, ampak nekako uspemo hoditi po še kar trdni podlagi. Čudimo se mogočnim poslopjem, ki so stisnjena nad cesto, nekaj jih na žalost propada.
Naprej pa je treba po asfaltni cesti: mimo nekdanje pekarne, ki je zdaj zapuščena, pa mostička preko Sevnične, ki ni prav varen - k sreči nam ga ni treba uporabiti.
Foto: Vinko Šeško.
Na začetku Sevnice nas k sebi povabita Darinka in Janko, da nazdravimo novim pohodom, potem pa smo kmalu spet v Zavetišču pod svetim Rokom. Tu nas Vinko počaka z aperitivom, čeprav smo enega že dobili na poti, prileže pa se nam tudi topel čaj. Miza se kar šibi od peciva, sadja in pijače, pridruži pa se nam še pet nekdanjih in sedanjih "ponedeljkovcev", ki danes niso hodili z nami.
Foto: Ljubo Motore.
V zgornjem prostoru skupaj obudimo spomine na letošnje pohode ob mojih posnetkih, ki sem jih oplemenitila še z Vinkovimi in Ljubotovimi. KJERKOLI SMO, NAM JE LEPO! Vinko Šeško doda še svoje bisere tega leta, da imajo oči res kaj delati.
Foto: Vinko Šeško.
Spet se preselimo v spodnji prostor, kjer najprej uživamo ob kavi in klepetu, potem pa se lotimo še obilne malice. Sledi običajni smešni srečolov, kjer vsak pokaže svojo domiselnost glede vsebine in aranžiranja. Ob komentarjih se nasmejimo do solz.
Še dogovor za srečanje ob kavi in prijetno druženje je končano.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar