Danes nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju ob osmih zbranih devet takih, ki se ne zmenijo za opozorila, naj zaradi vetra raje ostanemo v zaprtih prostorih. Z dvema avtomobiloma se zapeljemo ob Sevnični do Stare žage pred Planino pri Sevnici (uradno Doropolje), potem pa še kar rinemo v hrib ob Belem potoku. Cesta je gozdna in pozna se ji, da po njej vozijo težki tovornjaki z lesom.
Ustavimo se na Netopirju (Federmaus - popačenka iz nemškega izraza Fledermaus), kjer pri stavbi nekdanjega GG Brežice občudujemo veliko deblo. Parkiramo pa sredi jase, da se ne bi kakšno drevo podrlo na vozili. Močno piha, više nad nami v krošnjah kar hrumi, mi pa brez strahu med drevje.
Napotimo se v smeri nekdanje partizanske bolnice (ne tiste bolj znane v Travnem lazu), najdemo še eno puščico in se po močno zmrcvarjeni poti in delno ob njej spuščamo.
Bolnice pa nikjer. Odnehamo in se čez drn in strn spet povzpnemo na gozdno cesto. Blizu nje je veliko posekanega drevja,
začnejo pa se odpirati tudi razgledi na pečine v okolici Šentvida, kasneje tudi na cerkev svetega Križa in Šentvid ter romarski kraj Zágorje pri Pilštajnu.
Pot se dviguje, ob njej vidimo tudi učinek vetra na kakšno drevo, na križišču pa se po premisleku odločimo za vzpon na desno. V pobočju se pot konča,
ampak po nekaj desetih metrih smo na novi poti: teh na Bohorju ne manjka, na tej je celo nekaj leda, ker je sonce ne vidi prav pogosto.
Malo navzdol, pa po ravnem, res me zanima, kam bomo prišli. Na naše začudenje na cesto tik nad Kočo na Bohorju. Jaz sem predvidevala, da bo prej še kakšen Debeli vrh.
Ker vemo, da je koča zaprta, se po cesti odpravimo proti Netopirju.
Pri križu je treba povedati še vic, hec pa ne bi bil, če bi se na nas zvrnilo drevo, ki se je sklonilo preko poti proti Javorniku.
Foto: Ljubo Motore.
Pri stavbi na Netopirju najdemo zatočišče pred vetrom pod streho, celo mizi in klopi imamo za malico.
V bistvu pa smo šli na Bohor zaradi jarice. Vinko vztraja:
po gozdnih cestah se zapeljemo do mesta, ki je znano kot Stara hiša, parkiramo in se odpravimo v smeri Javornika.
Poti so zorane od traktorjev, vidimo tudi opozorila glede nevarnosti zaradi sečnje na področju Javornika, vendar delavcev zaradi vetra danes ni. Pot na Javornik se odcepi strmo na levo,
desno pod potjo pa odkrijemo pravo bogastvo jaric, kronic in malih zvončkov. Splačalo se je malo potruditi za te lepote!
Vračamo se skozi Zalog, Mrzlo Planino, Zabukovje, potem pa ob Sevnični spet v Sevnico, kjer šele lahko sedemo k osvežilnim napitkom. V klepetu ugotavljamo, da smo imeli veliko srečo: vse glave so ostale cele kljub nevarnemu vetru.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar