Danes nas je od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica enajst zbranih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Z dvema avtomobiloma se v sončnem jutru odpeljemo na prej dogovorjeni cilj: Blanca, Brestanica, Senovo, Koča na Bohorju.
Tu se malo pozanimamo glede gozdarjev in sečnje, pa ni sile: ob cesti opazimo le enega delavca, ki žaga že podrta debla.
Mimo zanimive bukve se napotimo po markirani in lepo suhi poti proti Koprivniku. Po stezi na levo si privoščimo še kratek vzpon na grenen, od koder se nam odpre lep razgled proti jugu: od "Brežiškega morja" do Konjskega. Vrnemo se na glavno pot in kmalu opazimo prve cvetove navadnih malih zvončkov,
nato pa tudi jaric. Za fotografiranje se je treba včasih tudi posebej potruditi.
Pri bolj strmem vzponu imamo na levi veliko pomladanskih velikih zvončkov ali kronic. Na vrhu Velikega Koprivnika (982m) skozi drevje pogledujemo proti romarskemu kraju Zágorju pri Pilštajnu. Boris in Gelca nam razložita, da je v bližini tega naselja znana Lurška jama. Vidimo še Šentvid z znanimi skalami v bližini, cerkev svetega Križa in Planino pri Sevnici.
Foto: Nevenka Vahtar.
Po fotografiranju se spustimo do Škofovega križa, kjer je po tradiciji treba povedati vic: Boris jih nam predstavi kar nekaj. Spomnimi pa se tudi bolj žalostne zgodovine: za križem leži grob partizanskega izvidnika Jana iz Kozjanskega odreda.
Pot nas zdaj vodi proti Javorniku, je pa na njej nekaj ovir v obliki podrtih dreves,
deloma pa je pot "preorana" od koles velikih traktorjev za spravilo lesa. Treba je iskati obvoze levo ali desno od poti in se včasih prebijati skozi grmovje, nizke veje dreves, pa tudi kakšna robida te hoče zadržati zase.
Vrh Velikega Javornika je navadno označen s 1023 metri nadmorske višine, na eni izmed tabel pa piše 1024. Malicamo, se odžejamo,
Fotografija z aparatom Nevenke Vahtar.
fotografiramo, potem pa odidemo še na rob jase,
kjer so nam gozdarji s posekom odprli "okno" in pogled proti Zalogu, Mrzli Planini, Pokojnemu Vrhu, Boštanju in Sevnici, Lisci in Kumu. Paziti pa moramo, da ne pohodimo drobnih cvetov jaric, ki šele kukajo na plan.
Ko se spustimo strmo navzdol do poti pod Javornikom, pa nas čaka pravo bogastvo jaric, navadnih malih zvončkov in pomladanskih velikih zvončkov (kronic).
Občudovanja in fotografiranja ni ne konca ne kraja.
Predvsem kronice nas spremljajo tudi ob povratku po tej spodnji poti, kjer se moramo tudi izogibati razritemu terenu in blatu.
Od Škofovega križa do Koče na Bohorju pelje lepa cesta, na križišču pa je na vrsti spet nekaj šal.
Mene premami še bližnji Plešivec (915m), od koder se lepo vidi del Senovega in Brestanice ter Sava proti Brežicam.
Na prijetnem soncu pred kočo uživamo ob napitkih in načrtih za prihodnje pohode, vrnemo pa se po isti poti, kot smo se pripeljali. Slapove pod Bohorjem bomo obiskali ob drugi priliki.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar