Spet nas je osem ob osmih od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Po nekaj dogovorih se odločimo za reso in z dvema avtomobiloma odbrzimo do Radeč, kjer se malo okrepčamo, potem pa skozi Zidani Most in Laško do Čistilne naprave Celje, ki je sicer blizu naselja Tremerje, njen uradni naslov pa je Pečovnik 8.
Ob ograji parkiramo in si mašimo nosove, ker zelo smrdi po "crkotini".
Kar hitro se napotimo po markirani poti navkreber in res kmalu smradu ni več,
pod nami pa se razprostirajo bazeni za čiščenje.
Foto: Vinko Šeško.
Pot se kar strmo dviga, nad nami so že prvi grmi rese,
potem pa zavijemo na levo po bolj zložni poti. Ob poti nas razveseljujejo lesene skulpture, ki jih je oblikovala narava,
Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
pa deblo, poraslo z gobami, ki so se že posušile.
Povsod je veliko suhega listja, na tleh pa tudi veje in vejice dreves, ki jih je veter sklestil.
Začudi nas pravi nasad vitkih duglazij, ki so manj občutljive kot smreke, poznamo jih pa bolj iz Severne Amerike.
Foto: Vinko Šeško.
Po novih dognanjih naj bi bile v preteklosti običajne tudi v Evropi, pomebno pa je, da hitro rastejo in imajo kvaliteten les. Ena izmed teh ob poti naj bi bila eno najvišjih dreves v Sloveniji.
Ko pomanemo iglice mladega drevesa, zavohamo značilni vonj smole po limoni.
Na greben pod Vipoto pridemo po široki cesti, na križišču opazimo nove kažipote, tudi sicer so poti vzorno markirane in označene. Najprej se odločimo za smer na desno proti Celjski koči, do koder vodi tudi cesta, mi pa se raje vzpenjamo po stezah.
Pri kapelici na križišču v okolici naselja Rifengozd se začnejo poljane rese. Na zahodnem pobočju jo je letos manj - verjetno zaradi suše, zato pa cveti na grebenu in vzhodnem delu.
Zadnjo fotografijo je posnel Vinko Šeško.
Prave grede roza cvetov se družijo z zelenjem borovničevja in zapolnjujejo prostor med od vremena skrivenčenimi drevesi in skalami nenavadnih oblik.
Meni je posebno pri srcu tudi bor brez vrha in kar ne morem se ločiti od teh lepot.
Vrnemo se na greben, kjer z zanimanjem ogledujemo hišo iz brun Pečovnik 6, veseli pa smo tudi lepo urejene okolice.
Večina se nas vzpne na Vipoto (532m)
in skozi drevje kukamo proti Celju, predvsem vidimo ostanke gradu.
Na poti nas spremljajo žareče trobentice, modre oči navadnega zimzelena, zeleni teloh, cvetoči grmi drena in bodike (ilexa ali božjega drevca). Pot je strma in na povratku je treba posebej paziti, da ne zdrsnemo.
Z grebena se nam odpira razgled na Grmado in na zanimive hribe proti zahodu.
V uti na grebenu malicamo,
potem pa se odpravimo spet v dolino.
Poslavljamo se od zanimivo oblikovanih dreves in rese na posameznih mestih brežine,
najbolj živahnih barv pa je tista pri Čistilni napravi Celje.
V Radečah se spet ustavimo za osvežila in gašenje žeje, pogled pa se nam ustavi na zanimivi vrbi.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar