Stalnih devet od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) - kot vsak ponedeljek. Z dvema avtomobiloma se odpeljemo v Kapele v občini Brežice z nekaj nad 200 prebivalci, osrednje naselje v Krajevni skupnosti Kapele, ki pa jih ima okoli 1200 v 320 hišah.
Foto: Vinko Šeško.
Pozdravi nas sam predsednik Sveta Krajevne skupnosti Kapele Ivan Urek, ki je kar nekaj časa služboval na Policijski postaji Sevnica, zdaj pa uživa pokoj v svojem domačem kraju.
Foto: Ljubo Motore.
Lep sončen dan je, pridruži se nam še simpatična pohodnica Mimica Kramar, ki nas bo danes vodila. 
Ampak najprej osvežitev s kavico v stavbi, kjer vadi tudi Pihalni orkester Kapele, ki deluje že od leta 1850. Kraj se lahko pohvali z moškim pevskim zborom in aktivnostmi gasilcev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, Aktivom kmečkih žena, Društvom za razvoj podeželja, Turističnim in športnim društvom, Društvom upokojencev, Društvom izgnancev ... Pa še za najbolj urejen kraj v občini so bili razglašeni. Izvemo tudi, od kod ime Kapele - imajo tri kapele, ki so kar prave cerkve: župnijsko cerkev svete Marije Vnebovzete, cerkev svete Trojice in cerkev svetega Križa.
Najprej se napotimo mimo spomenika Andreju Žmavcu (pedagog, enolog, zadružnik, 1874 - 1950) v stavbo nekdanje šole, katere začetki segajo v leto 1824, v novi zgradbi šole in vrtca pa razveseljivo raste število mladih.
V stari zgradbi so uredili lepo multimedijsko informativno sobo z bogatim slikovnim prikazom značilnosti dveh biserov narave v Posavju:
močvirnih travnikov Jovsi in nižinskega hrastovega gozda Dobrava. Ogledamo si 20-minutni film, ki prikazuje pestrost rastlinskega in živalskega sveta tega področja. Med 132 rastlinskimi vrstami je nekaj redkih, med živalmi, 50 je samo različnih vrst ptic, pa vzbujata posebno pozornost ptič kosec in žaba plavček, ki dobi modro kožo, ko se ženi.
Pod župnijsko cerkvijo imamo pogled na Jovse s stoječo vodo v nekdanjih meandrih reke Sotle, katerih bogastvo skušajo ohraniti s pozno in pravilno košnjo. Včasih je tu nastalo pravo jezero, ki so ga imenovali po nemško Jauchsee (gnojnično jezero).
En kilometer dolga označena Koščeva pot vodi iz Kapel do Jovsov, ki obsegajo približno štiri in pol kvadratnih kilometrov površine. Kosci so ogrožene ptice, njihovo oglašanje pa spominja na brušenje kose, od tod njihovo ime.
Strmo navzdol v gozd nas vodi pot, okrog nas pa razkošna pomlad:
pomladanski žafrani, prave poljane pomladanskih velikih zvončkov ali kronic, vmes posamezni petelinčki, tudi pasji zob že najdemo in nekaj podlesnih vetrnic.
pomladanski žafrani, prave poljane pomladanskih velikih zvončkov ali kronic, vmes posamezni petelinčki, tudi pasji zob že najdemo in nekaj podlesnih vetrnic.
Gozd je lepo počiščen in vzdrževan, voda pa po njem oblikuje slikovite potočke in vodna korita.
V Jovsih pa gospodarijo tudi bobri.
Pri opazovalnem stolpu je še veliko vode, z njega pa je mogoče skozi line opazovati življenje naokrog. V tišini in najbolje zgodaj zjutraj. Mi klepetamo, malicamo in ogledujemo streho stolpa, ki je zdaj lesena. Prvotno slamnato so starši ptic raznosili v svoja gnezda. Skrb za udobje zaroda pač. Na poti je tudi več skrbno pripravljenih informativnih tabel.
Med zoranimi njivami in ogrado za rogate lepotce se napotimo v naselje Jereslavec, kjer nas vodička popelje na svoj dom Kmetijo Kramar-Rožman z ribnikom amurjev in krapov ter z nasadom orehov. Nasad je ekološki, zasadili so ga leta 1997 in okrog 450 dreves različnih sort na 2,63 hektarih lahko da tudi več kot tono in pol pridelka. Uredili so sodobno sušilnico, orehe pa razprodajo že v decembru, zaenkrat je pri njih mogoče kupiti samo še hladno stiskano orehovo olje. Orehi in olje so zelo zdravi zaradi visoke vrednosti enkrat nenasičenih olj, visoke stopnje polinenasičenih olj, bogastva fitohranil, vitaminov in antioksidantov.
V prijetni, z lovskimi trofejami opremljeni sobi
Posnetek: Ljubo Motore.
pridno namakamo kruh v orehovo olje, zraven hrustamo orehove polovičke, ne branimo pa se niti malo predelanih v potici in orehovcu. Za protiutež pa suha salama - za prste obliznit.
Gostoljubna Mimica nas popelje še naprej po naselju do posestva Modri vrat, kjer gojijo noje.
Odrasle živali nam lepo pozirajo, elegantno zvijajo svoje vratove, mlajši so še v zavetju "vrtca" v šotoru, poseben šotor pa je namenjen valjenju.
Čas je, da se vrnemo v Kapele: vzpnemo se med vinogradi in oziramo v dolino.
Ko smo na grebenu, občudujemo razgled od Bizeljskega do Velikega Kozjega in na vse, kar je vmes.
Pri Ivanu pa je pred hišo prava razgledna trata s pogledom na Sljeme (Medvednico). Če imaš dober daljnogled, lahko kar od tu spremljaš tekme na smučišču.
Kaj pa to tako lepo diši? Slastna gobova juha, odličen zavitek ob spremljavi več vrst vina in kave. Prava gostija! Že drugič danes.
Sliko je posnel Vinko Šeško.
Klepetamo, se šalimo, skoraj pozabimo na odhod ... Prisrčna hvala Ivanu in Mimici za ta čudovit dan: očarala nas je narava, še bolj pa prijaznost gostiteljev.
Vračamo se spet skozi Dobravo, kar 1500 hektarov velik gozd, kjer si ne moremo kaj, da se na robu ne bi ustavili in stopili v razlite barve pomladanskih žafranov.
DAN, KI NAM BO OSTAL ŠE DOLGO V SPOMINU!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar