Tri članice študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica se z vlakom ob 7.47 odpeljemo z Železniške postaje Sevnica do Zidanega Mosta, kjer nas že čaka Nevenka.
Kar lepo na cesto in po njej v smeri Hrastnika.
Pa ne za dolgo: na desno se odcepi steza proti Širju, v bistvu je to začetek Aškerčeve poti, ki je označena vse do Rimskih Toplic.
Počasi se vzpenjamo po kamniti stezi in se skozi vejevje oziramo nazaj proti Zidanem Mostu.
Ob poti najdemo cvetoče jagode in razkošne koprive.
Najbolj pa so zanimiva drevesa: v glavnem bukve najrazličnejših oblik.
Ko se že dobro ogrejemo, stopimo na planoto in pri leseni hišici kukamo proti Radečam, počivamo in se malo okrepčamo.
Na drugi strani ravnine je lepo pod gozdnatimi hribi razloženo naselje Širje z okrog 40 prebivalci.
Preko travnika, ki so ga razrili divji prašiči (zaradi njih njiv skoraj ni), se sprehodimo na rob,
od koder je lep razgled proti Trbovljam (dimnik) in Kamniškim ter Goram.
Na pokopališču iščemo grob Mihe Aškerca, brata Antona Aškerca, vendar ga ne najdemo.
Pot nas vodi do cerkve Brezmadežnega spočetja Device Marije v župniji Marija Širje, ki je bila zgrajena leta 1747 na mestu kapele in kasneje večkrat obnovljena. V sosednji hiši nam prijazna vaščanka da ključ, da si lahko ogledamo notranjost s lesenimi in pozlačenimi oltarji. Problem je cerkev vzdrževati, sploh so težave s streho, maš pa tu ni več.
Na levo vodijo markacije proti Kopitniku, me pa zavijemo po cesti na desno. Po teh krajih so speljali ceste že Rimljani.
V naselju pa je tudi dvorec, v katerem je zdaj samo eno stanovanje, njegovi začetki pa segajo v leto 907, ko ga je zgradil bavarski grof. Menjavali so se različni lastniki, leta 1635 so dvorec zasedli in oplenili uporni kmetje, leta 1897 ga je uničil požar, vendar so ga obnovili pred drugo svetovno vojno. Po letu 1945 je bil v njem sedež Kmetijske zadruge, k stolpu so prizidali štiri enonadstopne trakte. Kasneje so v stavbi uredili stanovanja. Zgodbe govorijo o tem, da so bili lastniki dvorca nekdaj razbojniki, ki so svoj plen skrivali v uro hoda dolg podzemeljski hodnik v smeri Rimskih Toplic. Kasneje naj bi se pokesali in dali zgraditi cerkev na Širju. Podrobnosti o kraju in dvorcu.
Dvigujemo se skozi gozd in gledamo nazaj na vas.
Kmalu se znajdemo pod visokimo skalami, ki izgledajo kar nevarne. K sreči se nič ne zruši. Na križišču nas domačin, ki se v avtu pripelje mimo, usmeri naprej in razloži, kje se moramo spustiti proti Zidanemu Mostu.
Na čistini se nam odpre pogled proti Radečam in Velikemu Kozju. Nekdo na tem lepem mestu gradi hišo, moški iz Pliberka pa ureja vrt.
Po makadamski cesti se spuščamo, uživamo ob belini črnega trna, resi in jetrniku. Pridemo do kapelice in hiš Velikega Širja, ki je s svojimi 250 prebivalci razširjeno na veliki površini. Tu naletimo na markacije: na levo naprej po Aškerčevi poti in tudi Kopitniku, ne moremo pa se zediniti, ali moramo takoj na desno, ali še naprej in potem na desno. Domačinka, ki jo po nekaj časa prikličemo, nam razloži, da bi bilo oboje prav: takoj na desno je bolj strma steza, ki pripelje bliže Železniški postaji, naprej in desno pa je cesta, ki vodi do dela Zidanega Mosta s cerkvijo in je naprej od kamnoloma proti Celju.
Odločimo se za cesto in se spuščamo med hišami, pa v globel s potokom, spet med hišami
ter končno smo v središču Zidanega Mosta s cerkvijo Srca Jezusovega in dvema starejšima hišama, ki izgledata kot vili.
Pešačenje mimo kamnoloma zaradi prahu in prometne ceste ni najbolj prijetno, zasladimo si ga pa s slastnimi krofi. Nevenka gre po avto in nas zapelje v Radeče, kjer pri Splavarju počakamo na mizo in zaključimo program ob kavi in klepetu. Vlak ob enih je ravno pravi čas za povratek v Sevnico.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar