Devet se nas zbere od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) izjemoma ob sedmih. Da je to po stari uri že ob šestih, nas ne moti preveč: imamo kombi in naš cilj je na Gorenjskem. Skrbi pa nas, kje bomo lahko popili kavo, zato se ustavimo že v Trebnjem in uživamo ob krepčilnem napitku.
Na avtocesti proti Ljubljani ni pretirane gneče, pa tudi proti Gorenjski ne.
Fotograf Vinko nekaj kritizira vidljivost, pa se nam kažejo Kamniške in Julijske, potem še Karavanke.
Pri Radovljici nas pozdravi Avsenikova harmonika, mi pa kar naprej na Bled. Ta izgleda nekam čudno, ker je le tu in tam kakšen domačin, turistov pa tudi ni videti.
Zavijemo v Zako in tam parkiramo.
Že od tu se nam odpira lep pogled na jezero z otočkom, zadaj na strmini grad, okvir pa oblikujejo s snegom pokrite gore.
Dobrih sto metrov od parkirišča nas prijazni kažipoti usmerijo proti Mali in Veliki Osojnici ter Ojstrici.
Pot je široka, ponekod kamnita, ob njej pa dremajo jetrniki.
Desno navzgor v strmino, v pomoč je tudi jeklenica, že gledamo v dolino velik kamp,
na vrhu Ojstrice (611 metrov nadmorske višine) pa se nam odpre eden najlepših pogledov na Blejsko jezero. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 kvadratnih kilometrov, najgloblja točka pa je v globini 30 m.
tudi predor železniške proge Jesenice - Nova Gorica odkrijemo, fotografski aparati pa imajo tudi veliko dela.
Spustimo se spet do križišča poti in krenemo proti Osojnicam.
Nasmihajo se nam telohi, tu in tam kakšen grmiček navadnega volčina. Ne zmenimo se za odcep na Veliko Osojnico, raje sledimo oznakom za Malo Osojnico s 691 metri višine.
Najprej se ustavimo pri klopci, od koder kukamo proti vasi Kupljenik pod Babjim zobom, na desni pa se nam kaže Bohinjska Bela.
Še večje lepote pa čakajo na nas malo naprej, ko spet vidimo pod sabo Bled z okolico kot iz letala.
Lahko bi se vračali po bolj strmi poti s stopnicami, pa se odločimo, da gremo po bolj zložni poti, ki jo že poznamo.
Med tem so se jetrniki že zbudili in v nas upirajo svoje modre oči.
K jezeru se spustimo malo bolj desno in uživamo po leseni stezi in lepih pogledih. Pri parkirišču ugotovimo, da je bila odveč bojazen glede kave.
S kombijem se zapeljemo mimo Železniške postaje Bled Jezero na Blejski grad, ki se dviga na 130 metrov visoki skali nad jezerom. V sami stavbi z bogato zgodovino in muzeju smo že bili, zato se nam ne da plačevati vstopnino samo zaradi razgleda,
zaradi tega uživamo na točkah ob gradu. Da ne bi preveč obnemogli, nam še Mimi postreže s slastnim zavitkom.
V sončnem popoldnevu smo mimogrede doma z lepim občutkom, da smo se naužili naravnih lepot v prijetni družbi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar