Sprehodimo se mimo Cerkve svete Helene, katere osnova sega v 13. stoletje, kasneje so jo prezidavali, obnavljali, utrjevali zidove. V določenem obdobju je bil v njej protestantski in rimokatoliški del. Čudi nas velika zgradba Župnijskega doma, vendar včasih je imela cerkev v Loki 13 podružnic in sedem duhovnikov.
Pri Cerkvi najprej opazimo Kapelo svetega Frančiška Ksaverija iz leta 1733, ki je občasno prostor za razstave. Trije spomeniki spominjajo na znane može, povezane z Loko: Primož Trubar naj bi tu služboval med leti 1527/1528 in 1542 (verjetno je bil več v Laškem, tu pa je njegove posle opravljal vikar); Dragotin Ripšl je bil župnik, narodni buditelj, ukvarjal se je z naprednim sadjarstvom; pisatelj Alojz Rebula je rad zahajal v Loko, kjer se je rodila njegova žena, pisateljica Zora Tavčar. Iz Loke pa izhaja tudi zgodovinar Janko Prunk.
Na drugi strani ceste stoji graščina: prvotna zgradba je bila iz 13.stoletja, okrog leta 1880 so jo prezidali v angleškem kastelnem stilu in obdali z velikim parkom. Lastniki so bili loški gospodje, potem različni drugi, po drugi svetovni vojni so jo nacionalizirali. V njej od leta 1947 gostuje Trubarjev dom upokojencev, ki so ga v letih 1970 in 1990 prezidali in obnovili.
Vsaka sveča na vencu ima svoj pomen. Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje. Druga sveča simbolizira mir. Tretja sveča simbolizira veselje in je lahko tudi roza barve. Četrta sveča predstavlja ljubezen. Štiri sveče imajo posebno simboliko: predstavljajo štiri mejnike krščanstva (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta), štiri strani neba (Kristusovo učlovečenje za ves svet in vse ljudi), štiri letne čase, pa tudi človekovo življenje. Vsaka prižgana sveča postaja vse manjša in nas tako opominja, da smo vedno bližje svojemu koncu. Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča. Prižgejo jo na sam božič. Vsako adventno nedeljo prižgemo eno svečo več, zato je vsako nedeljo v prostoru več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.
Tradicionalni adventni venček naj bi bil iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Štiri sveče naj bi bile izključno v vijolični ali modri barvi, saj le te simbolizirajo spokojnost, post in pričakovanje. Če je sveč pet, je zadnja bela in simbolizira Jezusa. Adventni venček naj bi bil narejen brez dodatnega okrasja, da pride do izraza opisana simbolika.
Venček ima že zelo staro tradicijo: protestantski pastor iz Hamburga je vodil šolo za revne otroke in je leta 1839 napravil lesen prstan z 20 rdečimi in štirimi belimi svečami, da bi pritegnil otroke k maši v adventnem času. Kanalski Slovenci so ga začeli delati na začetku 20. stoletja, ostali pa bolj množično po letu 1980.
Mimo mosta preko Save v smeri Vrhovega se napotimo proti Šentjurju na Polju. Na naši desni pustimo Hidroelektrarno Vrhovo iz leta 1993, skozi naselje z okoli 77 prebivalci pa pohitimo,
da ulovimo vlak nekaj minut čez dvanajsto. No, preden ta pripelje, je še čas za malo okrepčila.
Če tudi dež je, al megla, toča, nič zato: mi sonce v sebi nosimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar