Celo dopoldne pregledujemo vremenske napovedi, klicarimo v Mozirje, gledamo v nebo ... Na lepše v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje nas Jelka vabi: Božična bajka v Mozirskem gaju. Ko izvemo, da milijon in sedemsto tisoč lučk prižgejo tudi v dežju, se nas deset zbere na Železniški postaji Sevnica, da se z vlakom ob 13.40 odpeljemo proti Zidanemu Mostu, tam prestopimo za vlak do Celja, pešačimo do Avtobusne postaje Celje, kjer želimo ujeti avtobus ob 15.10, pa nam uspe že tistega ob 14.45. Ker je direktni (po avtocesti) smo v dobre pol ure v Mozirju.
Počasi in sproščeno se sprehajamo po označeni poti, v mraku so lučke še posebno lepe in bolj pripravne za fotografiranje iz roke.
Napravimo nekaj skupinskih posnetkov,
potem pa uživamo vsak po svoje: nekateri v razkošju raznolikih barv, drugi v eleganci lučk ene barve ali kombinaciji dveh.
Eno uri imamo čisto dovolj, potem pa se okrepčamo v Restavraciji Gaj Mozirje: večina s pijačo,
jaz pa se pregrešim s slastnimi palačinkami z orehi, ki jih zalivam s kuhanim vinom.
Avtobus za Celje odpelje točno ob šestih. Tokrat se ne vozimo po avtocesti in potrebujemo za vožnjo 45 minut. Do vlaka ob 19.32 imamo še ravno dovolj časa, da se sprehodimo skozi Pravljično Celje.
Res z okusom okrašene ulice z enobarvnimi lučkami in barvnimi detalji,
Severni pol s snežaki, lampijončki ob Savinji, kotički za fotografiranje, koncerti, prireditve ... Res bogat program! Seveda diši po kuhančku in drugih dobrotah s stojnic, kar veselo je okrog njih.
Poleg projekcije na fasado banke nasproti Železniške postaje občudujemo še bolj bogato na fasadi zgradbe nasproti Mestnega kina Metropol.
Ni komentarjev:
Objavite komentar