Ob pol devetih zjutraj me Janja in Mira pobereta v Šmarju (Sevnica) in skupaj odbrzimo na Okič (Vrh pri Boštanju).
Pred Domom gasilcev in vaščanov s že zbirajo pohodniki in pohodnice vseh starosti: od sedemletne do sedeminosemdesetletnega.
Gostoljubni organizatorji nas že na začetku gostijo s skutino pogačo in potico, rogljički, kavo, sokovi in sredstvi za dezinfekcijo. Startnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.
Na začetku že devetega takšnega pohoda nas pozdravi Damjan Žužek, predsednik Kulturno umetniškega društva Anton Umek Okiški, izvemo pa tudi za pomen Antona Umeka pri predstavitvi dela Ignacija Knobleharja, duhovnika in misijonarja, ki ga bodo predlagali za svetnika. Pohod vodi Ivan Cajner, ki si ves čas prizadeva, da je tempo hoje primeren za vse, in nas na posameznih točkah seznanja z zanimivostmi.
Pot je sicer dolga 6,4 kilometre, s postanki pa na njej in zaključku uživamo več kot štiri ure.
Najprej se odpravimo po cesti proti vzhodu,
potem pa se mimo lepo urejene nekdanje lesene nemške stražarnice, ki so jo sem prenesli iz Lepega Doba, povzpnemo na Straški vrh (420 metrov nadmorske višine). Pot gre zdaj navzdol po gozdu v dolino: po Straški dolini je včasih vodila najbližja pot v dolino Grahovice in potem naprej v Boštanj in Sevnico. V trgovino je bilo treba seveda z nahrbtnikom in potem vse stvari znositi domov.
Po kratkem vzponu pridemo do križa, levo in desno se na Drenovcu razprostirajo pašniki, govedo pa se skriva v senci dreves. Nam je na senčni poti po gozdu ravno prav toplo, ker nas občasno malo osveži kakšna sapica.
Pot nas potem vodi do Topolovca ves čas po gozdu in na njej se spomnimo tudi "svete trojice", treh posebnežev, ki so na Topolovcu ukradli 50 litrov vina, po kmetijah vzeli nekaj kur in kruha, potem pa se tu naokoli lepo imeli, dokler jih ni ulovila policija. Ivan meni, da smo pred vzponom potrebni vzpodbude v obliki njegovega dobrega žganja z medom.
Zadihani pridemo do Cerkve Marijinega vnebovzetja na Topolovcu (476 metrov nadmorske višine), ki jo je leta 1734 dal zgraditi boštanjski graščak Mordax v zahvalo za zdravje otroka.
Tu nas pričakajo tri prijazne članice Aktiva žena Boštanj s svojimi dobrotami v tekočem in trdem stanju. V Cerkvi pa nas čaka kulturni dogodek:
Lana Žužek poboža naša ušesa s prijetnimi melodijami na citre, Tina Železnik pa nam predstavi pesem Antona Umeka - Okiškega.
Spuščamo se do križišča s slopnim znamenjem,
potem pa pot nadaljujemo mimo Gostišča Dolinšek do Fonove zidanice. Tam pa prava gostija: narezki, najrazličnejša peciva, žgana pijača, vino, sokovi ... In vesela pesem.
Kar težko se je odpraviti naprej ob zidanicah in vikendicah, potem pa v gozd, kjer je bilo včasih nekaj hiš s polji (Poddobje ali Podreviše), zdaj pa je vse zaraslo, ker so se ljudje med svetovnima vojnama izselili s trebuhom za kruhom.
Foto: Janja Kolar.
Pri zidanici Štempelj nas razveseli modrina številnih grmov hortenzij, vsako leto jih je več, se mi zdi. Povzpnemo se in pridemo na glavno cesto, s katere kmalu zavijemo na desno v gozd, da obiščemo gomilo iz šestega stoletja pred našim štetjem, ki bi jo bilo treba še raziskati, pa ni denarja za to. Pri Žužkovih je pod kozolcem in šotorom vse pripravljeno za zaključek pohoda.
Z nekaj pesmimi nastopijo Boštanjski prijatelji, njihovim ubranim glasovom se pridruži še Mešani pevski zbor Društva upokojencev Mirna s svojim nastopom in nas pritegne, da zapojemo zraven.
Na stari hiši za kozolcem lahko na spominski tabli preberemo, da se je v teh hiši leta 1838 rodil pesnik, pisatelj, urednik in gimnazijski profesor v Celovcu Anton Umek - Okiški. Danes zasluži še posebno lep aranžma.
Na mizi nas vabijo različne pijače, kruh, sami si gremo iskat okusen golaž, s katerim prijajo pehtranovi štruklji, potem pa še kava, pecivo ... Obsedimo pri prijetnem klepetu, pritegnemo pesmim Boštanjskih prijateljev, nikamor se nam ne mudi.
Še prisrčna zahvala organizatorjem za čudovit dogodek in obljuba, da drugo leto pridemo spet.
Sprehod mimo Cerkve svete Ane iz 17. stoletja kar prija, potem pa v dolino Grahovice in domov.
Hvala Mira in Janja za prijetno druženje, Janji pa še posebno za prevoz.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar