Osem nas od Spoznavanja vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica na Železniški postaji Sevnica čaka na vlak ob 7.39 proti Ljubljani. Na Bregu se nam pridruži še ena potnica.
Naš vlak ima samo dve minuti zamude, zato v Zidanem Mostu malo počakamo na IC vlak iz Hodoša v Koper. Precej poln je, vendar samo do Ljubljane, potem pa nas je manj.
Med vožnjo obudimo spomine na razvoj železnice:
Vozimo smo se po drugem najstarejšem odseku železniške proge pri nas iz leta 1849 do Ljubljane (do Celja že 1846), potem do Postojne po odseku iz leta 1856, do Kopra pa nas popelje najmlajša proga, zgrajena leta 1967, na katere otvoritev se je pripeljal predsednik Tito z Modrim vlakom. Prvi vlak pa je v Koper pripeljal 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške, potniški so začeli voziti v letih 1971, 1972. Kdaj bo pa zgrajen drugi tir, to pa je veliko vprašanje. S pogledom iščemo preostali steber Borovniškega viadukta iz leta 1856, ki je bil takrat največji zidani v Evropi z dvema etažama po 22 in 25 obokov. Med drugo svetovno vojno je bil že v slabem stanju, leta 1947 so naredili za železnico obvoz daleč po dolini, na viadukt pa spominja samo še en steber sredi mesta.
Udobno se pripeljemo v Koper, sicer z enajstminutno zamudo, vendar še dovolj zgodaj, da ujamemo lokalni avtobus proti Piranu. Izstopimo pa že pri Tržnici Koper, ker na grudi lakota.
Z Belvederja se nam odpre krasen razgled na Izolo z okolico, potem pa se po drevoredu spustimo proti Strunjanu (700 prebivalcev). V majhnem parku ne prezremo spomenika, ki spominja na dogodek, ko so italijanski fašisti 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna. Proti morju se raztezajo nekdanje soline, sicer pa je to Krajinski park. Kraj je znan po kakiju in vsako jesen praznujejo praznik kakija. Tovarna Krka ima tu svoj hotel z depandansami.
Vzpenjamo se v hrib, potem pa navzdol proti Luciji in Portorožu (okrog 3000 prebivalcev). Kot zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju, prvi poskusi razvoja turizma v Portorožu segajo v leto 1865 (prva vila), za uradni začetek portoroškega turizma velja leta 1885 (poskusno zdravilišče z oblogami in pitjem slanice). Leta 2022 – milijon osemsto tisoč prenočitev (občina Piran).
Že smo nad Bernardinom in pred nami je Piran z malo manj kot 4000 prebivalcev, slikovito postavljen na polotok. Za ostala vozila je urejeno parkirišče pred mestom in zastonjski prevoz do Tartinijevega trga,
Še fotografiranje pred Tartinijevem spomenikom; Giuseppe Tartini je bil italijanski skladatelj in violinist, ki se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, umrl pa je 26. februarja 1770 v Padovi.
Tri se gredo kopat, štirje na sprehod, z Mirico pa si najprej Akvarij, kjer plačava štiri evre vstopnine za upokojene.
Sicer majhna ustanova, ki jo lep vzdržujejo. Na spletni strani se predstavljajo takole:
Akvarij Piran je del UP Centra znanosti, ki združuje enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela Univerze na Primorskem širši javnosti. V akvariju se tako lahko potopite v podmorski svet Severnega Jadrana. V Akvariju Piran se boste pobližje spoznali z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana. V njem domuje okoli 140 različnih vrst organizmov, med katerimi so številčno najbolj zastopane ribe, okoli 60 vrst. V večjih akvarijih lahko opazujete tako jate rib odprtega morja, na primer brancine, ciplje, orade in druge plavalke kot tudi jate rib, ki se raje zadržujejo v obalnem pasu, to so črniki, salpe, kavali, fratri, špari in druge. z lukenj skalnega grebena vas bodo mrko pogledali ugorji, murene, ob njih pa radovedne kirnije. V manjših akvarijih se skrivajo številne babice, sprehajalčki, usnjače, pirke, volkci, prisesniki. Z nekaj sreče in natančnim očesom boste opazili celo sramežljivce peščenega in muljastega dna, ki nam iz peska težko pokažejo kaj več kot le štrleče oči ali plavut; to so morski listi, zvezdogled, morski zmaj. Seveda je tu še par dolgonosih morskih konjičkov, ki nas občasno očarajo s svojim paritvenim plesom, navadni morski psi, morska mačka in balestra. Ne manjkajo niti številni raki, od drobne žagaste kozice pa vse do mogočnega jastoga in raroga. Akvarije si delijo s številnimi mehkužci, tako školjkami in polži kot hobotnico in sipami. K barvitosti in razgibanosti akvarijev vsekakor prispevajo tudi številne vrste spužev, ožigalkarjev in predvsem iglokožcev, kot so morske zvezde, kumare, ježki ter kačjerepi.
Pomorski muzej »Sergej Mašera« preko zaliva naju ne pritegne, napotiva se proti Cerkvi svetega Jurija. Ob vzponu opaziva kažipot za Kulturni center Mediadom Pyrhani, kjer si upokojeni za tri evre lahko ogledamo slikovit prikaz zgodovine Pirana. Kdaj drugič.
Zavijeva tudi malo po poti proti Fiesi,
V notranjost je mogoče pokukati samo z vhoda, sicer je vhod skozi muzej.
Zazreva se po morju do Trsta,
Spustiva se na obalo, kjer pokontrolirava, če se naše kopalke niso utopile; prav zadovoljne so s temperaturo vode.
Piranski svetilnik stoji na najbolj zahodni točki slovenske obale, na obrambnem stolpu iz 16., 17. stoletja.1874 je nastala zgradba z notranjimi prostori, do leta 1976 je v njej živel svetilničar z družino, ki je prižigal veliko petrolejko. Nekaj časa je objekt propadal, potem ga je prevzela italijanska skupnost. Pred njim sem stala že vsaj četrtič z željo, da bi si ogledala notranjost. Tudi tokrat mi ni uspelo: niti kakšnega obvestila ni, na spletu pa je podatek, kdaj imajo odprto za dva evra vstopnine.
Tudi v baročna Cerkev Marije Zdravja, ki sega v 18. stoletje, lahko le pokukava. Zgrajena je na manjši cerkvi (omenjeni že v letu 1274).
Sprehodiva se po obali ob lokalih, ki imajo na svojih terasah kar nekaj gostov, potem pa nama v manjši okrepčevalnici zadiši pijača: meni kozarec malvazije in navadna voda. Sonce je segrelo ozračje do 26, 27 stopinj, morje pa naj bi imelo skoraj 24 stopinj.
Zelo razgiban dan, sploh zaradi prevozov.
2 komentarja:
Dan je bil zanimiv in dinamičen, prijeten in topel ... :)
Ta prav'.
Objavite komentar