Vrhnika - 11. 10. 2023

Dvanajst nas je od Vredno pozornosti pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zbranih na Železniški postaji Sevnica in z vlakom ob 6.57 se  odpeljemo proti Ljubljani. Ena se nam pridruži v  Zidanem Mostu, štirinajsta pa šele na Vrhniki. Na vlaku čestitamo Ediju in se pogovorimo o Vrhniki. 

Vlak ima nekaj zamude, ampak vseeno je čas za kavo, ki jo časti Edi.

Nekaj minut pred deveto se odpeljemo z avtobusom proti Vrhniki, kamor prispemo nekaj minut čez pol deseto. Sprehodimo se do Gostilne Cankarjev hram, kjer si naročimo malico, potem pa pred hotelom Mantova počakamo na vodiča. 

Spodnji posnetek je delo Marte Brežan.

Da se pojavi v vlogi Ivana Cankarja v elegantni obleki, slamnikom in palico. Popelje nas do vseh krajev in stavb na Vrhniki, ki so kakorkoli povezani s Cankarjem: Mesarjeve klade, Enajsta šola pod mostom, 

Spomenik Ivana Cankarja iz 1930 (govoril Franc Saleški Finžgar, 6000 prisotnih), Gostilna Mantova, neštete hiše, kjer je živela njegova družina, 

Cankarjeva spominska hiša, 

Dva posnetka Marte Brežan.

Cerkev svete Trojice, 

Cerkev svetega Pavla, 

nagrobnik Cankarjevih staršev ... Vodič pripoveduje zelo prepričljivo, spravlja nas v smeh z domislicami in šalami, spretno vpleta odlomke iz Cankarjevih del, neverjeten je, vse ve. Tudi o Cankarjevih govorniških sposobnostih, popularnosti, političnem udejstvovanju in bivanju v zaporu. V Cankarjevi spominski hiši zvemo veliko o družini in Cankarjevih delih. Zgodaj je izkusil krivico, celo življenje se je boril za malega človeka. 

Po treh urah se poslovimo od odličnega vodiča, ki nam je pripravil pravo doživetje, zaigral odlično predstavo. V Gostilni Cankarjev hram nas čaka malica, okrepčamo se, se odpočijemo.

Ob 14.12 se odpeljemo z avtobusom do Ljubljane, potem pa z vlakom ob 15.35 v Sevnico, kjer smo okrog petih.

Izreden dan!

Intervju z Ivanom Cankarjem (Damjanom Debevcem).

Več posnetkov

Video:

VRHNIKA

Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem in središče Občine Vrhnika. Leži ob stari cesti Ljubljana (22 kilometrov) –Postojna ob jugozahodnem robu ljubljanskega barja blizu izvira Ljubljanice.

Vrhnika leži na nadmorski višini 294 m (središče mesta) okoli vzpetine (hriba) Tičnica (366 m), kjer je tudi Cerkev sv. Trojice (352), medtem ko je Stara Vrhnika na severu samostojna vas oziroma naselje. Med Vrhniko in Staro Vrhniko je opuščena nekdanja vojašnica 26. oktober. Južno od Vrhnike so izviri Ljubljanice na geološki prelomnici med kraškim svetom in Ljubljanskim barjem.

Na Vrhniki sta osrednji kulturni ustanovi Cankarjev dom Vrhnika in Cankarjeva knjižnica ter Glasbena šola Vrhnika, poleg tega je urejena Cankarjeva spominska hiša in razstava Moja Ljubljanica deluje pa tudi Mala mestna galerija Vrhnika.

Prazgodovina in antika: Mesto naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja v 14. stoletju pred našim štetjem. Na barju so ubili zmaja, zato je v grbu Ljubljane. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu (Močilnik), so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu. Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na območju Vrhnike segajo v starejšo kameno dobo (paleolitik – pred 2,6 milijoni let). V okolici bližnjega Verda je bilo najdeno več izjemnih prazgodovinskih najdb (ostanki neolitskega voza (1994), tabor kamenodobnih lovcev (2004), kot bogato arheološko najdišče je poznana tudi reka Ljubljanica, ki je bila pomembna plovna trgovska pot.

V antičnih časih je bila Vrhnika tržno in pristaniško naselje, znano kot Navport (Nauportus, kar je hibridna beseda iz grške sestavine nays ‘ladja’ in latinske portus ‘pristanišče’, kakor naj bi ga poimenovali že Argonavti. V tem času je Navport spadal pod pleme Tavriskov. Na bregovih Ljubljanice so bila ugotovljena in odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, na območju župnijske cerkve sv. Pavla in ulice Gradišče so še vidni ostanki rimskega kastela. Na pobočjih nad Vrhniko ležijo ostanki zidovja in stražnih stolpov iz sklopa Claustra Alpium Iuliarum. Sredi 5. stoletja, ko je Rimski imperij že propadal, so mesto uničili Huni.

Srednji vek: Vrhnika se je razdelila na tri jedra: Hrib, kjer so prebivali obrtniki (usnjarji, čevljarji); Vas je predstavljala stanovanjski predel z obrtniki nižjega sloja (vozniki, brodniki); Breg pa je slovel kot bogatejši del s trgovinami, bogataši in višjimi sloji obrtništva. V pisnih virih se Vrhnika prvič omenja leta 1300 kot Gornja Ljubljana; kot trg pa jo je označil šele Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Svojo zlato dobo pa je Vrhnika doživela v 17. stol., ko je oživela trgovska pot med Trstom in Ljubljansko kotlino. Ob izgradnji cesarske ceste Dunaj–Trst je Vrhniko zajela gospodarska kriza, saj je kot obrt propadlo čolnarstvo. Vendar se je zaradi tega kasneje tudi razvila lesna obrt. V listinah iz tega časa se kraj največkrat navaja pod nemškim imenom Oberlaybach (»Gornja Ljubljana«) oz. njegovimi variantami (Ober Laybach, Obernlaibach ipd.; latinsko Superior Laibacum), pa tudi Vernich, Nider Dorf idr.

Novejša zgodovina: Leta 1876 se je v mestnem predelu, imenovanem Na klancu, rodil prvi slovenski poklicni pisatelj Ivan Cankar. Umrl v Ljubljani leta 1918. Hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, je preurejena v spominski muzej. Pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, eden od štirih predstavnikov slovenske moderne: pesniška zbirka Erotika, najbolj znana dela so: Na klancu, Hlapci, Hlapec Jernej in njegova pravica, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Martin Kačur, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Skodelica kave.

Na prelomu 19. in 20. stoletja je bila glavna dejavnost prevozništvo, pa tudi žagarstvo, mlinarstvo in usnjarstvo; Vrhnika leži ob najugodnejši povezavi preko kraških planot do morja, na razvoj pa vpliva tudi bližina Ljubljane. Hitrejši razvoj naselja je sprožila lokalna železnica med Ljubljano (Brezovico) in Vrhniko, ki je bila dograjena leta 1899 in je omogočila razvoj usnjarske, lesne, živilske in elektronske industrije. Od leta 1966 je opuščena. 1856 do Postojne preko Borovnice. Najbližja železniška postaja Verd – 3,5 kilometra iz središča? Mogoče Logatec. Status mesta je Vrhnika dobila leta 1952. V letih 1970–72 je bil na relaciji Vrhnika–Postojna zgrajen odsek avtoceste A1, prva štiripasovna avtocesta v tedanji Jugoslaviji. Skozi naselje tradicionalno poteka tudi kolesarski maraton Franja.

V okolici poznamo Zaplano, Planino z razglednim stolpom.

Znani Vrhničani

Ivan Cankar, pisatelj (1876–1918), Matej Sternen (1870–1949), Jožef Petkovšek (1861–1898), Karel Grabeljšek (1906–1985), France Popit (1921–2013), Ivan Malavašič: pisatelj, pesnik, slikar (1927–2019), Miša Molk.

Cerkev Sv. Trojice na Vrhniki je poznorenesančna cerkev. Prvi jo omenja Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, kjer zapiše, da je bila cerkev zgrajena v 17. stoletju. Na bakrorezu Vrhnike lahko vidimo, da je bila že takrat cerkev videti enako kot danes. Edina razlika je, da še ni bila obdana z obzidjem in kapelicami križevega pota. Med letoma 1870 in 1871 so bile narejene predelave, nazadnje 2015. Ivan Cankar v svojem pisanju večkrat omeni Sveto Trojico. En izmed citatov je obešen na glavni fasadi: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.«  Pripoveduje pa tudi zgodbo o pastirici, ki je pomagala pri gradnji tako, da je nosila vodo iz Ljubljanice k cerkvi na grič. Nekoč se je pri opravilu spotaknila in tako nesrečno padla, da je umrla. Njeno lobanjo naj bi v zahvalo za njen trud vzidali za glavnim oltarjem in po legendi lahko na tem mestu pri odprtini za oltarjem še danes slišimo šumenje vode. Notranjščino sestavljajo trije oltarji: veliki oltar Svete Trojice iz črnega marmorja v prezbiteriju, v ladji pa sta lesena oltarja,  na severni strani je posvečen sv. Štefanu, nasproti njega, na južni steni, pa je oltar sv. Antona. Še dva manjša oltarja in velike stenske slike, zanimive so tudi slike iz Marijinega življenja. 

Cerkev spreobrnitve svetega Pavla je župnijska cerkev župnije Vrhnika, ki stoji v vrhniškem predelu Hrib na jugu mesta, blizu glavne ceste proti Logatcu. Cerkev je bila zgrajena v sredini 19. stoletja v neoromanskem slogu po načrtih Josefa Schöbla in pod vodstvom stavbenika Mateja Medveda. 2. julija 1850 je bil blagoslovljen temeljni kamen, cerkev pa so pozidali do naslednjega leta. Blagoslovil jo je takratni ljubljanski knezoškof Anton Alojzij Wolf 17. oktobra 1852.

(Vir: Wikipedia)