Danes naj bi se Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica na pohod odpeljala z vlakom. Zbor ob 7.20 na Železniški postaji Sevnica. Ker vem, da vlak odpelje šele ob 7.39 (če nima zamude), se počasi odpravim na pot in med bloki Naselja heroja Maroka srečam majhno četico, ki koraka v nasprotni smeri. Odločili so se, da se ne bi pridružili skupini, ki hodi ob polni luni in je namenjena v Celje. Grem kar z njimi, pet nas je ravno dovolj za en avto.
Najprej se zapeljemo na Blanco in tam okrepimo s kavico, potem pa naprej skozi Brestanico, Senovo na Dobravo - v zaselek Puste Lož(i)ce.
Vedno me preseneti, kako se svet tu odpre: njive, pašniki v okviru gozda, ki že dobiva jesenske barve, lepi razgledi ...
Kljub slabši cesti pridemo z avtom do zapuščene domačije Požun (Vrtec).
Velikih trt ni več, so še samo ostanki in nekaj manjših, brajda pa žari v rdeči barvi.
Pred gospodarskim poslopjem rasteta dve veliki figi, ena je še polna plodov, ki so res slastni.
Peš se odpravimo proti Slapu Pekel po lepo utrjeni poti, na začetku katere nas na tleh preseneti preproga iz debelega želoda. Kmalu smo pri potoku Blanščica z odcepom poti za Slap Bojanca, naša pot pa nas vodi ob vodi.
Neurejena je, blatna, s podrtimi grmi in drevesi, nekajkrat je treba prečkati vodo po spolzkih kamnih ali stopiti kar v vodo.
Ampak na koncu je človek poplačan za trud s pogledom na 17 metrov visok slap, ki pada preko skal. Na povratku je treba še bolj paziti, da ne pride do zdrsa, potem pa spet nazaj v breg po utrjeni poti.
Foto: Ljubo Motore.
Foto: Vinko Šeško.
Pri domačiji se pod streho malo okrepčamo, potem pa odločimo za povratek, ker začne rositi.
Najprej peš do boljše ceste, potem pa z avtom: Zalog, Mrzla Planina, Zabukovje in ob Sevničini nazaj v Sevnico. Prezgodaj je še za domov, zato še malo poklepetamo ob kavi. Ko stopim v stanovanje, ura kaže točno 11.11.
Kratka osvežitev na bohorskem zraku!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar