Luka Koper - 25. 4. 2024

Foto: Drago Slukan.

Na lepše z Jelko in Gregorjem se nas v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica odpravi 28. Stopimo na vlak ob 7.33, ki pripelje s 7-minutno zamudo, kljub temu pa v Zidanem Mostu nekaj minut počakamo na vlak iz Hodoša v Koper. Oba vlaka sta zelo polna: v Ljubljani so spet protesti, v različne kraje pa se pelje kar nekaj večjih in manjših skupin. Od Ljubljane naprej ni več toliko gneče in z zanimanjem si ogledujemo pokrajino, ki brzi mimo nas: s snegom pobeljene hribe, ovinek železnice pri Borovnici, 

Foto: Marta Brežan.

slikovito dolino s Hrastovljami ... V Koper se pripeljemo z 2-minutno zamudo.

Peš pohitimo 

proti Luki Koper, kjer nam je prijatelj Gregor organiziral ogled - 

Foto: Marta Brežan.

v tem podjetju delata njegov sin Gregor in snaha, ki nas tudi vodita. 

Že na vhodu nas presenetijo: za zaposlene je danes dan za sadje in tudi mi smo ga deležni. Z avtobusom se zapeljemo po naši edini mednarodni luki, ogledamo si različne terminale, najprej terminal generalnih tovorov. Na tem skrajno južnem delu pristanišča, ki se dotika mesta, pristajajo tudi potniške ladje, križarke ... V bližini je značilna kontejnerska ladja, specialno namenjena prevozu kontejnerjev (tudi šest tisoč, pregledajo le dva do tri procente) z najrazličnejšo vsebino. Poleg je ladja za specialni generalni tovor: raztovarjajo lokomotive Soko, ki so jih za Srbijo izdelali na Kitajskem. Luka obsega 410 hektarjev, slaba polovica je morski del, drugo je kopno (nasuto močvirje) za pretovor in  skladiščenje različnega tovora. Leži pa v dveh občinah: Koper in Ankaran. So veliki podporniki lokalnega prebivalstva: občina Koper dobi približno pet milijonov evrov letno za svoje potrebe. Na manipulativni obali izkrcavajo in vkrcavajo blago iz in na ladje, ob našem obisku ni privezane nobene ladje. Imajo velike hladilnice z zorilnicami in posebnimi pogoji. Na področju luke ni fizičnih preprek, ko enkrat vstopiš, je prost prehod. Glede varnosti je to velik zalogaj, saj dnevno tu kroži okoli štiri tisoč ljudi, dva tisoč kamionov, od tisoč do tisoč petsto osebnih vozil. Ni čudno, da imajo dnevno od tri do pet prometnih nesreč. Postaja pomorske policije je pomembna za pristaniško varnost. Blizu je tudi vojska, imajo svojo gasilsko enoto. 

Zadnji posnetek: s fotoaparatom Draga Slukana.

Sicer v luki ni dovoljeno fotografirati, razen na dveh mestih, kjer se ustavimo. Veliko uvažajo in izvažajo avtomobile: včasih jih je v luki kar 60 do 70 tisoč (glavna izvozna luka za Mercedes Benz, uvoz Tesel), vsak od njih mora biti odklenjen, da ga je mogoče transportirati. Od leta 2006 ni bilo nobene kraje avtomobila, pogoste pa so kraje rezervnih ključev. Velik je terminal lesa (uvoz in izvoz), ki ga vodi avstrijsko podjetje. V pristanišču je okoli 42 kilometrov železniških tirov, imajo lastne lokomotive in osebje. Luka Koper upravlja s celotnim območjem sama, zato se lahko tudi zelo uspešno prilagaja razmeram na trgu. Še vedno je slovenska, kljub velikim apetitom tujcev. Zaposleni (okrog 1900) so v podjetju zadovoljni, plače so dobre, dobijo tudi drobtinice od dobička. Zelena bariera je zaščitna pregrada za razsuti tovor (premog, železova ruda ...), sicer veter zna prinesti prah v mesto. Tovor poškropijo tudi z mokro celulozo (lastni patent), da se ne praši in ne segreva, sicer bi lahko prišlo do vžiga. Zelo skrbijo tudi za okolje, zato ni velikih količin nafte. Ustavimo se še na najbolj severnem delu. Vidimo silose nekdanjih državnih rezerv žita, rezervoarje za letalsko gorivo, hangerje za umetna gnojila. 

V manjših skupinah se odpravimo v mesto: nas pot vodi na Titov trg, 

kjer nas najprej glasovi orgel privabijo v Stolnico Marijinega vnebovzetja, tudi dva prijetna moška glasova sta zraven. 

Potem se ozremo na Pretorsko palačo, Armerijo in Foresterijo, se spomnimo na Ložo, potem pa mimo Taverne odkorakamo na tržnico. Lignji so še vedno slastni, kava pa potem tudi prija.

Nič ne pomaga: treba je spet na vlak in domov. Odpeljemo točno ob 15.20 in do Ljubljane se vozimo udobno, ker vlak ni poln. Potem pa navalijo "protestniki", ki se zelo jezijo, ker jih mora veliko stati. V Zidanem Mostu prestopimo in pred pol osmo smo v Sevnici.

Več posnetkov

Več o Luki Koper pod videom

Video:

Priprave na ogled koprskega pristanišča / gradivo za učitelje 5. razredov osnovnih šol 

Luka Koper v letu 2017 praznuje svoj 60. rojstni dan. Podjetje Pristanišča Koper (v Luko Koper se je preimenovalo leta 1962) je bilo ustanovljena leta 1957 in sicer malo za tem, ko je bila dokončno postavljena meja med Italijo in Slovenijo oz. takratno Jugoslavijo. Istega leta se je pričela gradnja prve 135 m dolge operativne obale ter okrog 900 m dolgega nasipa, ki je zaprl Škocjanski zatok (ostanek nekdanjega zatoka je Naravni rezervat Škocjanski zatok) oziroma povezal Koper z izlivom reke Rižane. Material, pridobljen s poglabljanjem morja, so uporabili za zasipavanje zalednih površin in Škocjanskega zatoka, kjer se danes nahajajo skladišča. 

Leta 1958 se je v pristanišču privezala prva čezoceanska ladja Gorica, last ladjarja Splošna plovba. Najstarejši del pristanišča se nahaja pod razgledno točko Belvedere, kjer danes pristajajo potniške ladje, včasih so pa tam pretovarjali generalne tovore. 

Pristanišče se je v skoraj 60 letih razširilo na območje, ki je veliko 280 hektarjev (to je za skoraj 400 nogometnih igrišč). Njegov razvoj omogoča državni prostorski načrt. Postopoma se veča tudi pretovor, ki je leta 2016 presegel 22 milijonov ton blaga. 

Koprsko pristanišče je večnamensko pristanišče, kar pomeni, da sprejme najrazličnejše vrste tovora. Osnovni dejavnosti pristanišča sta prekladanje (blago pride lahko v pristanišče z ladjo, vlakom ali tovornjakom in ga raztovorimo ali pa odhaja z ladjo, vlakom ali tovornjakom in ga torej natovorimo) in skladiščenje blaga (blago počaka v skladišču dokler se njegov lastnik ne odloči, da ga je potrebno odpraviti do nekega drugega kraja). V pristanišču nudimo tudi dodatne storitve kot na primer zorenje banan, uvrečevanje (sipanje blaga v velike vreče), pripravljanje avtomobilov za končne kupce, barvanje stranic lesa in drugo. Za pristanišče je zelo pomembna povezava z zaledjem s cestno in železniško infrastrukturo, saj tovor pride do pristanišča ali se iz njega odpelje s tovornjaki ali z vlaki. Približno 60% blaga se v koprsko pristanišče pripelje ali odpelje z železnico in nekje 40% s tovornjaki. Okrog tretjina pretovora koprskega pristanišča je za slovenske stranke. Ostali pomembni trgi, od koder prihaja ali kamor je namenjeno blago, so predvsem Avstrija, Italija, Madžarska, Češka, Slovaška in tako naprej. 

V pristanišču deluje veliko različnih organizacij oziroma podjetij: 

- terminalisti (Luka Koper, d.d. - preklada in skladišči blago), 

- piloti (vodijo ladje znotraj pristanišča), 

- vlačilci (potiskajo ladje do obale ali iz luke), 

- privezovalci (privezujejo ladje), 

- ladijski agenti (zastopajo ladjarja – tistega, ki upravlja ladjo), 

- špediterji (organizirajo prevoz blaga), 

- kontrolne hiše (nadzirajo kontrolo blaga – npr. pregledajo avtomobile pred odpremo), 

- avtoprevozniki (pripeljejo oz. odpeljejo blago s tovornjaki), 

- železnice (pripeljejo oz. odpeljejo blago po železnici), 

- carina (državni organ, ki odmeri plačilo carine in nadzira prisotnost morebitnih ponaredkov ali nedovoljenega tovora), 

- policija (nadzirajo potnike in posadko pri vstopanju in izstopanju iz ladje), 

- veterinarska inšpekcija (preverja blago živalskega izvora), 

- fitosanitarna inšpekcija (preverja blago rastlinskega izvora), 

- oskrbovalci ladij (nudijo najrazličnejše dobrine ladjam), 

- vzdrževalci (vzdržujejo mehanizacijo, ki se uporablja v pristanišču), …. 

Pristanišče je pomembno zato, ker je velik zaposlovalec v regiji. Samo v skupini Luka Koper je zaposlenih okoli 1000 oseb. V ostalih podjetjih, ki pa delujejo znotraj pristaniške panoge ali so z njo povezani, se pa ocenjuje, da je zaposlenih še 3000 do 4000 oseb. 

Luka Koper, d.d., ki je v večinski lasti države, velik del svojega dobička vlaga v razvoj pristanišča in sicer v gradnjo novih obal, skladišč, pa tudi v uvajanje novih – predvsem čistejših tehnologij. S finančnimi sredstvi podpira tudi delovanje velikega števila športnih, humanitarnih, kulturnih in drugih organizacij predvsem na Primorskem. 

Vrste tovora, ki prihajajo v Koper, ločimo na naslednje skupine: 

1. Generalni tovori To je tradicionalni tovor v pristaniščih, čigar količine se postopoma zmanjšujejo zaradi tako imenovane kontejnerizacije (več o tem nižje v besedilu). Gre za kosovno blago (npr. železni tiri, cevi, koluti s pločevino ali papirjem, les), blago pakirano v vrečah (sladkor, kava, riž) ter blago na paletah (npr. palete papirja, palete s sadjem) in ki se ga pričvrsti na dvigalo z najrazličnejšimi pripomočki. Za to vrsto tovora je značilno, da se pri rokovanju vedno potrebuje precej fizičnega dela. 

Med ogledom vidimo kolute pločevine, ki se uporabljajo pri proizvodnji avtomobilov. 

Med generalne tovore uvrščamo tudi les, ki ga je v Kopru veliko. Naš terminal za les preklada in skladišči predvsem les iz Avstrije, ki je namenjen na Bližnji vzhod v gradbene namene. V Kopru imamo ugodne pogoje za skladiščenje lesa: precej sončnih dni pomeni, da se bo les dobro osušil, zato bo njegova kakovost višja. 

Med generalne tovore uvrščamo tudi sadje in zelenjavo, ki potujeta običajno v kartonastih škatlah na paletah. Tak tovor se je še do nedavnega prevažal v posebnih ladjah s hlajenimi skladišči. Danes se prevaža v kontejnerjih, a se nato razloži v pristanišču in skladišči v hladilnicah, ki so del terminala za sadje (modra skladišča). Poleg temperature je pomembno tudi, da se blago skladišči pri ustrezni vlagi. 

V luki imamo tudi zorilnice za banane, kjer s pomočjo dovajanja plina (etilen) banane dozorijo do primerne barve. V Koper pridejo namreč še zelene. 

2. Blago v kontejnerjih Zabojniki ali kontejnerji so se pojavili v koprskem pristanišču v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kontejnerski terminal v koprskem pristanišču so odprli leta 1979. Obala kontejnerskega terminala se je postopno dograjevala in danes meri 600 metrov. Število kontejnerjev se iz leta v leto povečuje, ker se vedno več blaga prevaža v njih. Tudi banane, ki so še do nedavnega potovale v posebnih ladjah – bananjerah, se danes prevažajo v zabojnikih. Temu pojavu pravimo kontejnerizacija. 

Blago se vse pogosteje prevaža v kontejnerjih, ker je v njih zaščiteno tako pred zunanjimi vplivi kot pred krajo, pa tudi prekladanje v pristaniščih je hitrejše v primerjavi s paletami in škatlami. Obstajajo različni tipi kontejnerjev – od navadnih ali suhih (tu se prevažajo na primer igrače, oblačila, hišni aparati), do kontejnerjev cistern (za prevoz tekočin), kontejnerjev platform (kamor se pričvrstijo večji tovori, ki v kontejnerju ne bi stali), prezračevani kontejnerji (npr. za kože), hlajeni ali s tujko frigo kontejnerji (za prevoz hlajenih tovorov) in tako naprej. Večinoma se uporabljajo kontejnerji dveh dimenzij: 20 ali 40 čevljev (iz angleške mere feet – 1 čevelj znaša 30,48 cm). Kontejner, ki meri 20 čevljev, predstavlja mersko enoto twenty feet equivalent unit (TEU). Ker gre za standardizirano mersko enoto, se število kontejnerjev povsod po svetu šteje kar v TEU-jih. V letu 2016 smo v luki Koper pretovorili preko 800.000 TEU-jev. Velikosti ladij se v splošnem večajo. To še posebej velja za kontejnerske ladje, saj lahko tako prepeljejo več blaga. Posledično je potrebno prilagajati tudi obale v pristaniščih, predvsem z nakupi večjih žerjavov (to so posebna dvigala). 

Pristanišče je odprto dan in noč, razen v redkih primerih ko vremenski pogoji naredijo delo prenevarno, na primer v gosti megli ali močnem vetru. Še posebej na kontejnerskem terminalu je značilno, da se dela v treh izmenah – zaradi nočnega dela je pomembno, da je terminal primerno osvetljen. 

3. Tekoči tovori Na čelu prvega pomola imamo rezervoarje za kemikalije. Na čelu drugega pomola so pa rezervoarji za kerozin – to je gorivo za letala. V preteklosti smo v luki prekladali in skladiščili tudi druge tekoče tovore kot na primer vino, lateks in palmovo olje. 

4. Sipki tovori Že samo ime pove, da gre za tovore, ki so v sipkem stanju in se torej sipajo. Prevažajo jih ladje z velikimi skladišči in se s pomočjo dvigal, ki imajo na dnu grabilce, raztovarjajo. Skladiščijo se v sipkem stanju v velikih kupih (na primer sol). 

Razkladanje sipkega tovora Med sipke tovore sodijo na eni strani minerali (boksit, fosfati, glinica, cement...), na drugi pa žitarice (pšenica) in krmila (koruza, soja). 

5. Razsuti tovori Za premog in železovo rudo uporabljamo ime razsuti tovori, čeprav v svojem bistvu taki tovori sodijo med sipke. Premog (črne barve) se uporablja predvsem v termoelektrarnah (ob njegovem izgorevanju se pridobiva električna energija) in toplarnah (za pridobivanje toplote). Železovo rudo (rdeče barve) se pa uporablja za pridobivanje železa. Zaradi značilnosti se tega tovora ne pokriva – predvsem pri premogu lahko pride do samovžiga. Da bi zmanjšali prašenje, ker so ti tovori odkriti, smo uvedli vrsto ukrepov. Med temi je najbolj učinkovito škropljenje s celulozo: tako nastane skorja bele barve, ki preprečuje prašenje. 

6. Avtomobili V Kopru je prisotnih preko 20 znamk avtomobilov (Volkswagen, Seat, Audi, Peugeot, Opel, Renault, Kia, Hyundai …). Preko Kopra se izvaža evropska proizvodnja v območje Sredozemlja, uvažajo se pa avtomobili, ki so proizvedeni na Japonskem, v Koreji in v Indoneziji. Pomemben proizvajalec je tudi Turčija, od koder se vrši uvoz. Pri avtomobilih ne potrebujemo dvigal, temveč le voznike. Ti so oblečeni v posebne obleke bele barve. 

7. Potniki Potniški terminal je najmlajši terminal v koprskem pristanišču. V zadnjih letih so počitnice s potniškimi ladjami (rečejo jim tudi križarke, zaradi besede križarjenje – a to ni pravilno, saj je križarka vrsta bojne ladje) zelo priljubljene in jim Koper predstavlja zanimivo postojanko. Od tu si je namreč možno ogledati ne le obalna mesta Koper, Izolo in Piran, temveč je možno v parih urah obiskati slovenske kraje in znamenitosti kot na primer Postojnsko jamo, Ljubljano, Bled... 

V povprečju vsako leto s potniškimi ladjami Koper obišče okrog 70.000 potnikov. Več informacij o pristanišču in terminalih najdete na spletni strani www.luka-kp.si .

Okolje Tako kot povsod po Sloveniji se je tudi v družbi Luka Koper postopoma povečalo zavedanje o pomenu sonaravnega razvoja in pa tudi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. V ta namen je organiziran poseben oddelek, ki bdi nad okoljskimi parametri ter daje pobudo za uvajanje čistejših tehnologij. V pristanišču se merijo kakovost vode, zraka (meri se nivo prašnih delcev PM 10), nivo hrupa, pa tudi poraba energentov in vode. Smeti se ločeno zbirajo. Iz organskih odpadkov se pridobiva kompost. Sadi se drevje in skrbi za urejenost okolice. Organizirana je služba za varovanje morja, ki s svojo ekološko floto skrbi, da se morebitni izlivi v luškem bazenu ne bi razširili. V ta namen imajo na voljo posebne pivnike. Uporabljajo pa tudi plavajoče zavese, s katerimi lahko po potrebi zaprejo luške bazene. Leta 2015 je Luka Koper prejela prestižno nagrado ESPO Award, ki jo podeljuje evropsko združenje pristanišč in sicer za napore, ki jih Luka Koper vlaga v izboljšanje sobivanja z okolico. Več informacij o sistemu varovanja okolja je na voljo na spletni strani www.zivetispristaniscem.si .