Podsreda in Grad Podsreda - 7. 8. 2024

Na vlak ob 7.17 nas od Spoznavanja vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica na Železniški postaji Sevnica čaka šest, na vlaku, s katerim se zapeljemo do Brestanice, so še tri (Marjetka celo iz Maribora). 

Počakamo na avtobus iz Krškega v Celje ob 7.46, ki vozi skozi Podsredo, in na njem nas pozdravijo še tri pohodniške prijateljice. Vozimo se skoz Senovo, Koprivnico, oči počivajo na zelenih travnikih in pašnikih ter njivah, pretežno s koruzo. 

V Podsredi nas pričaka domačinka Milena in kar takoj se odpravimo na pot. 

Po dolini hodimo mimo lepo urejenega Levstikovega mlina na rečici Bistrica, potem pa ob glavni cesti proti Bistrici ob Sotli. Seveda se spomnimo, da so vmes tudi Trebče, kjer je bila doma Titova mama. 

Na žalost vidimo ob cesti veliko ambrozije, ki bo kmalu cvetela in potem razsula svoje seme daleč naokoli. Raje se zazremo v jablane, ki so letos bogato obložene. Nad cesto se pase čreda koz in ob ogledovanju kozla doživimo, kako je, če "smrdiš kot kozel". 

V gozdovih na drugi strani pa se nam kaže naš cilj Grad Podsreda.

Prečkamo rečico Bistrica in stopimo v hladni gozd. Široka in lepo vzdrževana makadamska gozdna cesta se vztrajno počasi vzpenja, vendar zelo dolgo v nasprotno smer od Gradu Podsreda. Ko se končno usmerimo na desno (oznake Kozjanskega parka so zelo dobre), nekaj časa hodimo po ravnem, potem pa se na našo žalost spustimo navzdol in je treba ponovno v hrib. 

Občasno se odprejo pogledi proti Donački gori in na vasi vmes, kasneje pa še na vas Gradišče s Cerkvijo Žalostne Matere Božje na vrhu kapelic s križevim potom, zadaj sta Grad Podčetrtek in Rudnica, tudi Boč se nam pokaže. Srečamo tovornjak, 

ki nas potem prehiti in hiti nalagat les, ki je zložen ob cesti. Razveselimo se podatka na križišču, da je do Gradu še samo pet minut, sicer pa smo pot, ki bi jo hitri hodci premagali v uri in pol, nekateri podaljšali kar za eno uro.

Malica in kavica v Grajski kavarni se pod krošnjo dreves res priležeta, za daljše zadrževanje ali ogled notranjosti Gradu pa tokrat ni časa. Milena nas pogosti z okusnim pecivo in poskrbi za prevoz pohodnice, ki bi ji bil spust prenaporen. Hvala lepa za to lepo gesto!

Za Grajsko pot nazaj v Podsredo obljubljajo 20 minut (vzpon 45 minut), pot je res lepo urejena, je pa strma. Najprej vodi mimo grajskega ribnika, 

ob njej so številne in formativne table z različnimi podatki. 

Marijina podoba spomni na legendo o napadih Turkov, ki se jim je nenadoma prikazal ognjeni jezdec in so se v strahu obrnili. V zahvalo so domačini postavili znamenje. Kjer je strmina le prevelika, pomagajo lesene stopnice, 

preko potočkov pa vodijo zanesljivi mostički.

V dolini smo veliko pred odhodom avtobusa ob 12.38, 

zato se v lokalu ohladimo s pivom in drugimi napitki. Šofer nas pozna že od zjutraj in nas varno pripelje do Železniške postaje Brestanica, kjer počakamo na vlak ob 13.28 in pred drugo uro smo v Sevnici. Tako smo se izognili največji vročini.

Zanimivosti o Podsredi in Gradu Podsreda so pod videom.

Več posnetkov

Video:

PODSREDA

Podsreda je trg od leta 1377 v Občini Kozje (163 prebivalcev – število se niža) na desnem bregu Bistrice. Ime je dobil po sejmih in sojenjih na sredo. Leži pod severnim vznožjem pogorja Orlica (701 metrov nadmorske višine). Ima značilno trško zasnovo z eno osrednjo ulico s trgom, na kateri se nahaja župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika iz leta1806 in druga ob drugo nanizane trške hiše. Pred eno izmed njim se nahaja sramotilni steber (pranger).

Podsreda je najbolj znana po gradu Podsreda, ki velja za najbolje romanski grad v Sloveniji. Onstran reke Bistrice in glavne regionalne ceste se pri domu krajanov pričenja križev pot na romarsko Staro sveto goro. Na vrhu stojijo Cerkev Žalostne Matere Božje, Kapela svete Ane in Božji grob na ozemlju sosednje vasi Gradišče. Na skrajnem vzhodnem delu ozemlja trga stoji v Trebčah Javerškova domačija (Podsreda 93), na kateri se je rodila Marija Javeršek, mati Josipa Broza - Tita, in kjer je Tito preživel nekaj svojih otroških let.

Grad Podsreda (nemško Hörberg) stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda. Sodi med najpomembnejše romanske objekte na Slovenskem. Zaradi skoraj neokrnjenega srednjeveškega videza grad danes velja za najbolj grajskega med gradovi v Sloveniji. Grad danes velja za pomembno kulturno in izobraževalno središče v tej regiji. Od leta 2020 so na gradu urejene tudi nastanitve. Številne zanimivosti; od grajskih prostorov, renesančnih dvoran, stalnih slikarskih razstav Franceta Slane, do grajske ječe, kuhinje, grajske kleti in stalne zbirke stekla iz nekdanjih glažut. Grad Podsreda leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Seliških ter pozneje grofici Emi Krški. Zgrajen je bil v prvi polovici 12. stoletja, v virih se grad prvič omenja šele leta 1213. Takrat je imel običajno preprosto pravokotno zasnovo. Okoli leta 1180 je bil prizidan visok obrambni stolp, okoli 1220 južni bivalni del ter okrog 1260 še kapela. Današnjo podobo je dal gradu predvsem grof Schönburg-Glauchau, zet kneza Werianda zu Windischgrätza v 19. stoletju. Grad so začeli obnavljati leta 1983. Grad je bil eden petih glavnih krških fevdov in sedež podeželskega sodišča. Grad je prvič omenjen leta 1213, kot Castrum Herberch, ko ga je Ortolf s Planine zapisal svoji ženi Kiburgi s Ptuja. Podsreškim vitezom so sledili Ostrovrharji s Svibnega. Leta 1338 ga je Herman s Kranichberga prodal Frideriku Žovneškemu. Škofje so grad redno potrjevali Celjskim grofom. Po njihovem izumrtju leta 1456, postane grad in gospoščina deželnoknežja last Habsburžanov. Leta 1515 so ga napadli in zavzeli uporni kmetje. Upravitelji gradu so se poslej pogosto menjavali, dokler ga leta 1617 ni kupil grof Žiga Tattenbach. V lasti njegovih potomcev je bil do leta 1848, ko je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne. Zahodno 450 m od gradu je stal zaporni stolp (Turnič), na katerem je bila stalna vojaška posadka. Prvotni podsredški grad je nekoč stal na hribu (gradišče), vzhodno od današnjega trga.

Kozjanski regijski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v državi. Nahaja se na stiku alpskega in panonskega sveta na vzhodu Slovenije, med reko Sotlo in Bohorjem, meri 206 km² v petih občinah. Ustanovljen je bil leta 1981.

https://gradovislovenije.si/legende-o-gradu-podsreda/

Viri: spletne strani, Wikipedia.