Kdor zna najti zadovoljstvo v majhnih stvareh in drobnih trenutkih, bo redko razočaran.
30. 1. 25
Ob Savi - 30. 1. 2025
Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica gre danes izjemoma na pot šele z vlakom ob 9.18 z Železniške postaje Sevnica. Smer - Dobova, enajst nas je, dve pa se pripeljeta iz Radeč. Izstopimo v Brestanici, kjer je megla tako gosta, da zgornjega gradu sploh ne vidimo, preko Save pa tudi ne. Omenimo oba predora ozkotirne železnice, po kateri so transportirali premog s Senovega do železnice. Spodnji grad nam je dovolj blizu, da opazimo: razen novejše strehe nima kaj pomembnega - ljudje tam shranjujejo fižolovke in še kaj drugega. Novejši prizidek pa je naseljen. Naprej od mosta preko Save se spomnimo časov, ko je bil namesto njega brod, ki je vozil preko reke.
Ob vodi kmalu opazimo delovanje bobrov: jelšin les jim gre v slast.
Gremo mimo pomnika, potem pa se ustavimo na Janezovem placu, da se malo podpremo.
Foto: Marta Brežan.
Družbo nam delajo drobno cvetovi malega zvončka, ki nas potem spremljajo vse do Blance. Na Rožnem se čudimo pristanu,
Foto: Marta Brežan.
obiščemo pa tudi Melanijin kip in se ob njem fotografiramo.
Blizu Cerkve svetega Kancijana stoji natančen kažipot in, ko vidimo, da je do Blance še 40 minut, malo pospešimo naš tempo. Megla se počasi dviga in proti Blanci hodimo že po soncu. Ugotavljamo, da bo naselje Kladje kmalu večje od Blance, za podjetje Acryform (Plastoform) pa upamo, da uspešno deluje.
Le nekaj minut imamo do prihoda vlaka, ki je celo za eno minuto prezgoden.
Foto: Marta Brežan.
Sevnica se ob našem prihodu kopa v soncu pod jasnim modrim nebom.
Naselje Brestanica ima okoli tisoč prebivalcev in je zelo staro, čeprav je podatek o devetem stoletju sporen. Trg je postalo v 14. stoletju - istočasno kot Sevnica, iz tega časa je tudi sramotilni kamen - pranger. Danes je sedež krajevne skupnosti.
Železnico iz Zidanega Mosta proti Zagrebu so zgradili leta 1862, drugi tir pa šele 1944. Blizu Železniške postaje Brestanica pri kamnolomu je vhod v dva predora. Za prevoz premoga iz Premogovnika Senovo do železnice so 522 metrov dolgega zgradili leta 1920; ker je voda spodjedala brežino so zgradili še dodatnega, 55 metrov dolgega. Prvi prevoz je bil leta 1921, slovesna otvoritev pa šele leta 1925. Z zapiranjem Premogovnika leta 1995 sta bila predora odveč, k sreči so ju obnovili in uredili prehod za pešce in kolesarje.
Spodnji grad Turn: njegovi začetki segajo v 13. stoletje, veliko so ga prezidavali, starejši del je brez vmesnih stropov in služi ljudem za skladišče, v novejšem prizidku so tri stanovanja: eno lastniško in dve najemniški. Verjetno je lastniško tisto z novejšo streho in lepše urejenimi okni. V povezavi z zgornjim gradom, ki je vsaj sto let starejši od spodnjega, je znana zgodba o dveh sprtih bratih, vsak je živel v svojem gradu, skozi okno sta se ustrelila do smrti.
Peščena pot ob Savi delno poteka po nekdanji cesti, ki so jo prestavili nad železnico, da ni toliko prehodov. Na bregu rastejo na gosto jelše, ki s svojimi koreninami gotovo držijo skupaj brežino. V zavoju Save Penk so včasih lovili les, ki ga je narasla voda prinašala s sabo. Na travniku je spomenik o partijskem posvetovanju leta 1941 na tem mestu. Na Rožnem pa stoji spomenik Melaniji, ki je postavljen v krški občini, gleda pa proti sevniški.
Cerkev svetega Kancijana je podružnična cerkev župnije Brestanica. Leži tik nad cesto Sevnica – Blanca - Brestanica in nad železniško progo. Cerkev je izredno ozka in dolga in utegne biti iz 16.stoletja, ker ima peščenaste oglene kamne obdelane še po gotskem načinu. Sicer pa okna in zvonik nakazujejo 17. stoletje.
Blanca ima sicer samo 240 prebivalcev, razvija pa se na planoti v bližini naselje Kladje (180 prebivalcev) in šolo ter vrtec so morali pred kratkim dograditi. Kraj ima trgovino, pošto, gostilno, lokal in hostel, tu ima sedež avtobusni prevoznik Mirt, doma pa je tu tudi pesnica Štefka Vidrih. Gasilci so zelo aktivni, ljudski pevci tudi, poznamo pa tudi godbo Blanški vinogradniki in druge ustvarjalce na področju kulture. Za športnike so uredili igrišče, osnovnošolci so dobri tekači, predvsem tekačice - skratka imajo vse, kar imajo veliki. V skladišču rezerv hranijo sladkor, hladilnica za sadje pa je baje prazna, čeprav so naokrog veliki nasadi jablan. Obrat Acryform tovarne Plastoform iz Šmarjete izdeluje plastične izdelke, zaposluje pa 100 do 140 delavcev.
Značilna upokojenka, doma iz Sevnice, ki mora zelo dobro razporejati čas, da ga ne zmanjka. Ne sme ga biti premalo za vandranje po hribih in dolinah, doma in na tujem; tudi računalnik naj ne sameva preveč, pa knjige in križanke tudi ne...
Da si boste moj natrpan urnik bolje predstavljali, lahko pobrskate po tem spletnem dnevniku. Vsebino lahko komentirate, na objave pa se lahko tudi naročite.
Sporočila mi lahko pošiljate na naslov: rivacic@gmail.com.
Veliko zadovoljstva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar