Polhov Gradec - 8. 10. 2025

Na lepše z Jelko: 17 se nas zbere na Železniški postaji Sevnica za mednarodni vlak ob 8.12, eno sopotnico dobimo spotoma. 

Foto: Stane Mirtič.

Vlak nima pretirane zamude, zato imamo nekaj minut časa do odhoda avtobusa ob 10.05 proti Polhovemu Gradcu s perona 3. Če ne bi bilo nas, bi bil precej prazen. Okrog dvajset minut do enajste smo na cilju: 

po vožnji v megli se nam ta pokaže v soncu. 

Foto: Stane Mirtič.

Povzpnemo se po stopnicah, 

potem pa nadaljujemo pot do Polhograjske graščine z Neptunovim vodnjakom in krasnim parkom. Na žalost pa mimo poslopja vodi prometna cesta in eno od večjih vozil je podrlo portal. 

Pozdravi nas prijazna vodička in nam za tri evre štirideset po osebi razloži zgodovino Polhograjske graščine, predstavi blagajev volčin in pokaže bogato kapelico. 

Potem nas popelje po Muzeju pošte in telekomunikacij: zanimivo predstavljeni zgodovini pošte, razvoju telekomunikacij s ključnimi zaslužnimi osebami s tega področja, posebna predstavitev je namenjena otrokom. 

Prostori so namenjeni tudi koncertom in doktor Gradišar nam spontano zaigra na klavirju.

Potrebni smo česa za pod zob: rešitev najdemo v Gostilni Pri pratkarju, ki ima bogato zgodovino in tradicijo, stoji pa že preko potoka v naselju Pristava. Postrežejo nam lahko s tremi različnimi malicami, meni tekne pasulj s hrenovko, zalit z malo piva.

Do odhoda avtobusa nekateri obsedijo pri kavi, drugi pa se sprehodimo po zanimivi poti z razstavo starih razglednic na panojih, klopcami in kovinskim toboganom, ki ga Jelka celo preizkusi. 

Pridemo do Cerkve Marijinega rojstva s pokopališčem, nekateri pa se celo povzpnejo na vrh Kalvarije, kjer je včasih stal grad. Ob cerkvi so spomeniki žrtvam prve in druge svetovne vojne, pa tudi povojnih pobojev.

V prijetnem lokalu na Avtobusni postaji Polhov Gradec se še okrepčamo, potem pa z avtobusom ob pol treh odpeljemo v Ljubljano. Nekateri ujamejo celo vlak ob 15.35 proti domu, drugi tistega ob 15.45 - pred pol peto smo vsi v Sevnici.

Prijeten in zanimiv dan!

Zanimivosti najdete pod videom.

Video:

POLHOV GRADEC

Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec z nekaj nad 600 prebivalci. Je središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja. Leži na nadmorski višini 401 m in je oddaljen 17 km od mesta Ljubljane, s katero je ob delavnikih in sobotah povezan z integrirano avtobusno linijo št. 51 (LPP). Nad starim naseljem se dviga vzpetina Stari grad - Kalvarija, ki doseže višino 460 m nad morjem. Ob vznožju te vzpetine tečeta dve reki: Božna ali Velika voda in Mala voda, obe se pod naseljem združita v reko Gradaščico, ki zelo pogosto poplavlja.

Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico s številnimi cerkvami po pobočjih. Prvi dokazi o poselitvi segajo v staro železno dobo. O poselitvi v rimski dobi pričajo izkopanine podeželske vile rimskega bogataša, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije (zlati kovanci), nekaj malega pa tudi krajevni muzej v Polhograjski graščini. Rimska postojanka se je po Valvazorju imenovala Ad Nonum. V času velikih preseljevanj (5.– 6. stoletje n. š.) so se v kraju naselili Slovani.

Sredi vasi na vzpetini, ki jo danes poznamo kot Stari grad ali Kalvarija, so postavili gradišče, ki je botrovalo prvotnemu imenu kraja – Gradec. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi iz tega naselja kmalu (že v 8. stoletju n. š.) zrasel stari srednjeveški grad, v katerem so gospodje Polhograjski gospodovali do začetka 16. stoletja. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres, tri leta kasneje 1514 so ga dokončno uničili kmečki uporniki. Po izročilu so bili ostanki uporabljeni za gradnjo cerkve sv. Petra v Dvoru. Gospostvo se je z vrha preselilo v za to povečani in že v 14. stoletju prvič omenjeni spodnji grad, danes imenovan Polhograjska graščina. Na Starem gradu lahko še danes opazujemo ostanke prejšnjega gradu.

V številnih sakralnih objektih je ohranjenih veliko srednjeveških fresk, kipov iz obdobja pozne gotike in grajske opreme. V naselju se je ohranilo tudi več starih hiš.

Velika zanimivost v kraju je grajski kompleks, grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in so v njem Muzej pošte in telekomunikacij, krajevni muzej in poročna dvorana. Posebna zanimivost graščine je pred kratkim obnovljena grajska kapela z bogato štukaturo. Grajsko dvorišče krasi Neptunov vodnjak z vklesano letnico 1696 (letnica ne kaže njegovega nastanka), na njem je tudi grb Polhograjskih baronov (Billichgrätz), okoli so postavljeni štirje stebri z nimfami in številnimi ornamenti. Grad obdaja star grajski park z znamenito veliko staro lipo.

Leta 1857 so takratnemu grofu in strastnemu zbiratelju rastlin prinesli redko rastlino, ki je preživela ledeno dobo, in grof Blagaj jo je vnesel v register rastlin, kjer je po njem dobila tudi ime Blagajev volčin (znanstveno ime Daphne blagayana). Leta 1858 si je volčina prišel pogledat saški kralj Friderik Avgust II., ob tej priložnosti je dal grof Blagaj postaviti pod vznožje Polhograjske gore obelisk, spomenik tej »kraljevi roži«.

Polhograjska graščina predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov v občini in središče njenega kulturnega utripa. Njeni temelji segajo v čas 13. in 14. stoletja, ko je na tem mestu stal stolpast dvor. Skozi stoletja so se menjavali njeni lastniki in v skladu z njihovimi potrebami je bila graščina večkrat prezidana. Graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten je dal v 17. stoletju graščini pomemben pečat. Prizidal je baročno grajsko kapelo z bogato štukaturo, uredil grajski park, na dvorišču prizidal razgledni stolp z uro ter pred glavni vhod graščine postavil Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. V letih med 1808 in 1858 je z graščino upravljal grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej.

Muzej pošte in komunikacij spada k Tehniškemu muzeju Slovenije. Muzej pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelja sta Pošta Slovenije d. o. o. in Telekom Slovenije d. d., je dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) in se nahaja v Polhograjski graščini v Polhovem Gradcu. V muzeju sta na ogled zbirki Zgodovina pošte, (Tele)komunikacije včeraj, danes, jutri ter Živin kotiček, ki je namenjen najmlajšim obiskovalcem. Vabljeni na virtualni ogled Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Slovenci smo svoj muzej pošte in telekomunikacij dobili zelo pozno, kar je posledica različnih državnih tvorb, ki smo jim v zgodovini pripadali. V času Avstro Ogrske monarhije je bil za avstrijski del ustanovljen poštni muzej na Dunaju, po združitvi Slovencev v Kraljevino SHS pa muzej v Beogradu. TMS je sicer že sredi 50. let 20. stoletja predlagal ustanovitev poštno-telegrafsko- telefonskega oddelka in pričel z zbiranjem eksponatov, a je do uresničitve te ideje prišlo šele 30 let pozneje. Leta 1982 so v Loškem muzeju Škofja Loka ustanovili poseben oddelek za pošto, telegraf in telefon, ki pa ni zaživel zaradi kadrovskih in prostorskih težav. Zato so se Združene PTT organizacije Slovenije povezale s TMS in skupaj pripravile stalno razstavo. Prve zbirke so bile za javnost odprte maja 1988 v Starološkem gradu. V naslednjih letih se je pokazalo, da je lokacija gradu neustrezna, razstavne površine pa premajhne, zato je bil leta 2008 oddelek pošte in telekomunikacij preseljen v Polhov Gradec.

Predstavljena zgodovina poštne, telegrafske in telefonske dejavnosti obiskovalce seznani z vsemi oblikami izmenjave oziroma prenosa novic, denarja in blaga od prazgodovine do današnjih dni. Muzejske zbirke so dopolnjene s kratkim pregledom zgodovine gradu Polhov Gradec in predstavitvijo grofa Riharda Ursinija Blagaja, ki je bil velik zagovornik in mecen umetnosti: zavzemal se je za vsestranski razvoj Polhovega Gradca in okoliških krajev, podpiral in pospeševal razvoj kmetijstva in domače obrti, se ukvarjal z mineralogijo in botaniko …

V zbirki Zgodovina pošte je prikazan razvoj pošte. V štirih sobah so razstavljene makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov in uniforme poštarjev iz različnih obdobij ter različna poštna prevozna sredstva (kočija, moped, kolo). Poleg naštetega so na ogled odlomki filmov na temo pošte in animirani film z naslovom »Čigavo je pismo?«. Poseben kotiček je namenjen filateliji.  Za krajane Polhovega Gradca ima preselitev muzeja prav poseben pomen, saj se v njihov kraj vrača poštni rog. Ta je bil nekoč last družine Tomšič iz Polhovega Gradca, ki je imela od leta 1869 zakupljeno pošto v Polhovem Gradcu.

Začetki telegrafije in telefonije v svetu in Sloveniji so predstavljeni na razstavi (Tele)komunikacije včeraj, danes, jutri. Obiskovalci lahko na razstavi preizkusijo delovanje Morsejevega aparata, teleprinterja, ročne in avtomatske telefonske centrale ter si ogledajo razvoj mobilne telefonije. Posebna pozornost je namenjena telegrafistkam in telefonistkam. Razvoj telefonije in telegrafije je namreč pripomogel k ustvarjanju novih delovnih mest, ki so jih zasedle predvsem ženske.

Živin kotiček je namenjen najmlajšim obiskovalcem muzeja, ki s pomočjo igre in raznih delavnic spoznavajo vsebino muzeja, ki je prilagojen tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem z muzejsko potjo Dotakni se!

Neptunov vodnjak na grajskem dvorišču v Polhovem Gradcu zaradi svoje edinstvene oblike predstavlja enega najzanimivejših kulturnih spomenikov 17. stoletja na Slovenskem. Pravokotni bazen obdajajo štirje vogalni stebri, bogato okrašeni z rastlinskim ornamentom, na katere so postavljene štiri nimfe, osrednja figura mitološkega božanstva Neptuna pa se dviga na osrednjem stebru, iz katerega se vodnjak po bronastih ceveh napaja z vodo. Vodnjak je dal postaviti Mark Anton I. Kunstl pl. Baumgarten, kasneje poplemeniten v barona Polhograjskega, najverjetneje med letom 1658, ko je kupil graščino v Polhovem Gradcu, in letom 1678.

Viri: Wikipedia in spletne strani.