Sedem nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica zbranih ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) in najprej je na vrsti kavica s klepetom o aktualnih zadevah. Potem se z dvema avtomobiloma zapeljemo po dolini Sevnične, se dvignemo do Zabukovja, še vedno v megli se peljemo skozi Pokojnik, potem pa v hrib in skoraj do Mrzle Planine.
Na travniku ob cesti parkiramo in upamo, da preženemo meglo, skozi katero se že kažejo lepote jesenskih barv.
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Skozi gozd ni daleč do Cerkve svetih Primoža in Felicijana, nas pa vleče v levo na travnike. Otresamo roso s trave, kar mrzlo je še, preskakujemo električne pastirje, 
končno pa se megla dvigne in sonce obsveti mavrico najrazličnejših barv.
Na eni strani gledamo Mrzlo Planino pod Javornikom, na drugi morje megle.
Pogled nazaj nam odkrije celo planoto.
Med drevjem je tudi nenavadni hrast z izrastki, prav na vrhu se bor in breze borijo z vetrom, ena breza je borbo že izgubila.
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Na travniku je veliko gob, nekatere so prave velikanke, tudi na drugi strani cerkve jih najdemo.
Pod cerkvijo na planotici pa v zavetju hriba in gozda počiva skupinica hiš v zaselku Pokojni Vrh. Prav gostoljubno se kadi iz enega izmed dimnikov.
Ozračje se je ogrelo in počasi se odpravimo nazaj k avtomobiloma, pri tem pa ne pozabimo občudovati prepišne in mrzle doline, v kateri se skriva del naselja Mrzla Planina, h kateremu spada tudi Pokojni Vrh. Spet se dvigujejo megle, kot da je sonce samo za kratek čas in samo za nas z žarki posebno poudarilo lepote jesenske narave.
Tako pa nas je skozi objektiv videl Ljubo Motore.
Vračamo se preko Zabukovja, Podvrha, Lončarjevega Dola, pri Gostilni Kregl pa se pustimo premamiti pijačam, nekateri tudi malici,
saj ponujajo slastni pohorski lonec s hrustljavim domačim kruhom.
To je bilo dopoldne, polno lepih občutkov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar